Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Resnična zgodba: Zveza - naveza - razveza

Angel z dvema obrazoma

Resnična zgodba tridesetletne V. J. iz Ljubljane. "Ločila sem se, ker ga nisem več imela rada. Najin odnos je bil zlagan že od začetka. Če me ne bi učili, da je ženska tista, ki mora potrpeti, bi že zdavnaj odšla, tako pa sem le še podaljševala agonijo. Pozneje, ko je postalo jasno, da ne bo šlo, je bil že obseden z menoj in bolestno ljubosumen. Stran mi ni dovolil, ker je imel ob meni zagotovljeno lagodno življenje, to pa je med drugim pomenilo, da je lahko vse breme prevalil name. Tako sem še naprej vztrajala z njim in izgubljala identiteto. Navzven je bil še kar normalen: bil je vzoren oče, ki ni ne kadil ne pil alkohola. Doma in pred prijatelji je igral, da je vse v najboljšem redu, za vrati doma pa je bila podoba povsem drugačna. Na koncu je prišlo na dan, da je patološki lažnivec, obseden s seksom: imel je razmerja z ženskami, ki sploh niso vedele, da ima ženo in otroka. S svojo bujno domišljijo je sebe in tudi večino ljudi iz svoje okolice prepričal, da je žrtev on, in ne jaz. Ko je že vse priznal, je čez čas spet vse zanikal in napletel novo zgodbico, ki naj bi vzbudila vtis, da sem nora," pripoveduje ženska, ki se je zaradi svojega nekdanjega moža znašla v nemilosti skorajda vse družine in večine skupnih prijateljev.
Takšnih in podobnih zgodb je pri nas zagotovo še veliko in nas opozarjajo na psihične zagate, v katerih se znajdejo takšne osebe.

Ko se je s težkimi mukami naposled ločila, jima z otrokom ni ostalo prav veliko zraka, s katerim bi lahko zadihala v novo življenje. Zdi se ji, kot da je kaznovana za to, kar je morala storiti. Starši in skupinski prijatelji ji zamerijo, ker se je "predala" in ni več vztrajala, nekdanji mož pa še naprej igra vlogo razžaljenega očeta in joče nad svojo usodo, čeprav mu je v resnici čisto dobro. "Podpirale so me le najožje prijateljice, s katerimi smo gojile prijateljstvo ves čas mojega zmedenega zakona. Hvaležna sem bogu ali šestemu čutu, ki mi je vedno govoril, da jih zaradi zakona ne smem pozabiti in zanemariti.

Prijateljstvo sem gojila vsa leta, in to se mi je obrestovalo, ko sem se ločila. Če ne bi bilo njih, bi bilo zelo hudo, ne vem, morda bi se celo zlomila. Bile so moja edina podpora. Od družbe nisem dobila nobene pomoči. Če nimaš direktorske plače in lastne nepremičnine, se znajdeš v velikih težavah in hitro toneš.

Nisem socialni problem, ker imam dobro službo in povprečno plačo. Žal je to povprečje nad tistim, kar naša družba razume kot socialni problem, zato ne morem zaprositi za nobeno pomoč - tudi za socialno stanovanje ne! Še vedno pa imam veliko premalo, da bi lahko plačevala najemnino za stanovanje in se skromno prebila skozi mesec, ne da bi zabredla v minus, ki ni nič manj boleč kot tisto, čemur smo nekoč rekli dolg! Včasih razmišljam, da bi bilo morda celo bolje, če bi bila na dnu družbene lestvice ali celo brezposelna, saj bi potem lahko zaprosila za dodatek, doklade, enkratno pomoč, socialno stanovanje ...

Ker sem večna optimistka, nekako preživiva, tako da prelagam minuse z računa na račun in najemam nova posojila, da bi odplačala stara. Če pomislim, kaj vse moram 'naplesti' čez mesec, da ne zabredem v dolgove in ne končam na cesti, ugotovim, da preprosto nimam časa za razmišljanje, ali sem prebrodila ločitveno krizo ali ne. Konec koncev tudi ne smem! Z gotovostjo pa lahko povem, da danes niso časi, ko bi se ženske lahko ločevale, če nimajo finančnega zaledja in podpore prijateljev ali družine.

Že ločitev je zelo stresna in lahko nekoliko labilno osebo popolnoma uniči, kaj šele, če je težka in umazana. Močna volja je potrebna, da se ti ne zmeša. V letu dni sva z otrokom zamenjala tri prebivališča in tri različne kraje. Ste se kdaj selili? Veste, koliko energije ti vzame selitev? Pomislite, da morate to početi vsake pol leta in ste povrhu ženska, ki nima moškega prijatelja, da bi to prevalila nanj! Poleg vsega moram paziti na najbolj dragoceno in krhko stvarco, ki pri vsem tem najbolj trpi. Na zlato dete.

Kje zbrati vso energijo, da ostaneš kolikor toliko normalen in se posvetiš otroku vsaj še enkrat več kot prej, če še sebe ne najdeš? Tu pa nastopijo najožje prijateljice, brez katerih ne bi mogla, čeprav drži, da najhujše bitke vedno biješ sam!"

Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

otroci , zakonska zveza , ločitev , razveza , ljubosumnost , odnosi v družini , partnerski odnosi , odvisnost od odnosov

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.