Ko se je s težkimi mukami naposled ločila, jima z otrokom ni ostalo prav veliko zraka, s katerim bi lahko zadihala v novo življenje. Zdi se ji, kot da je kaznovana za to, kar je morala storiti. Starši in skupinski prijatelji ji zamerijo, ker se je "predala" in ni več vztrajala, nekdanji mož pa še naprej igra vlogo razžaljenega očeta in joče nad svojo usodo, čeprav mu je v resnici čisto dobro. "Podpirale so me le najožje prijateljice, s katerimi smo gojile prijateljstvo ves čas mojega zmedenega zakona. Hvaležna sem bogu ali šestemu čutu, ki mi je vedno govoril, da jih zaradi zakona ne smem pozabiti in zanemariti.

Prijateljstvo sem gojila vsa leta, in to se mi je obrestovalo, ko sem se ločila. Če ne bi bilo njih, bi bilo zelo hudo, ne vem, morda bi se celo zlomila. Bile so moja edina podpora. Od družbe nisem dobila nobene pomoči. Če nimaš direktorske plače in lastne nepremičnine, se znajdeš v velikih težavah in hitro toneš.

Nisem socialni problem, ker imam dobro službo in povprečno plačo. Žal je to povprečje nad tistim, kar naša družba razume kot socialni problem, zato ne morem zaprositi za nobeno pomoč - tudi za socialno stanovanje ne! Še vedno pa imam veliko premalo, da bi lahko plačevala najemnino za stanovanje in se skromno prebila skozi mesec, ne da bi zabredla v minus, ki ni nič manj boleč kot tisto, čemur smo nekoč rekli dolg! Včasih razmišljam, da bi bilo morda celo bolje, če bi bila na dnu družbene lestvice ali celo brezposelna, saj bi potem lahko zaprosila za dodatek, doklade, enkratno pomoč, socialno stanovanje ...

Že ločitev je zelo stresna in lahko nekoliko labilno osebo popolnoma uniči, kaj šele, če je težka in umazana. Močna volja je potrebna, da se ti ne zmeša. V letu dni sva z otrokom zamenjala tri prebivališča in tri različne kraje. Ste se kdaj selili? Veste, koliko energije ti vzame selitev? Pomislite, da morate to početi vsake pol leta in ste povrhu ženska, ki nima moškega prijatelja, da bi to prevalila nanj! Poleg vsega moram paziti na najbolj dragoceno in krhko stvarco, ki pri vsem tem najbolj trpi. Na zlato dete.

Kje zbrati vso energijo, da ostaneš kolikor toliko normalen in se posvetiš otroku vsaj še enkrat več kot prej, če še sebe ne najdeš? Tu pa nastopijo najožje prijateljice, brez katerih ne bi mogla, čeprav drži, da najhujše bitke vedno biješ sam!"