Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Resnična zgodba: Zveza - naveza - razveza


(stran 4 od 4)


OTROK JE POGOSTO ŽRTEV
Žensko začnejo po ločitvi pogosto živeti predvsem od ljubezni do otrok. Temu se lahko izognejo tako, da začnejo razumeti in spoštovati polnost otrokovega življenja ter se zelo odgovorno truditi v tej smeri. Neizpodbitno dejstvo je, da ničemur ne morejo uiti: otroci niso naša last, enkrat odrastejo in najpozneje takrat se je treba naučiti živeti zase. Žal to spoznanje za marsikoga pride prepozno.

Obstaja odvisnost od odnosov, ne od partnerja ali otrok. Tudi alkoholik ni odvisen od vina ali žganja, marveč od alkoholnega omamljanja. Odvisni od odnosov se omamljajo z odnosi, v njih se izgubljajo in živijo prek drugih ljudi, pri tem pa izgubljajo identiteto.

Težava je v tem, da se starši (mame in očetje!) po ločitvi marsikdaj ne upajo tvegati z novo partnersko zvezo; vso libidinalno energijo, ki je bila prej vezana v partnerstvu, prenesejo na otroke. "Dogaja se, da se v primeru neurejenih stanovanjskih razmerah ob ločitvi nekdanji mož preseli v otroško sobo, sin pa k mamici. Ne morem dovolj poudariti, kako je to škodljivo za otroka. 'Povzdignjen' je na raven odraslega ('ti si moj najboljši prijatelj!'), hkrati pa je 'izrinil očeta', kar ga za vse življenje obloži z občutki krivde.

Četudi ne pride do prekoračitve seksualne meje, je takšna situacija 'čustveni incest', ki ima lahko hude posledice za razvoj otrokove spolne identitete in poznejše odnose z ženskami," pravi specialistka Sanja Rozman. Tega je res veliko, zato je tudi toliko čustveno nezrelih moških, ki niso sposobni za partnerstvo. Mama ima moč, da si iz sina vzgoji "idealnega partnerja", ta pa postane čustveni invalid, saj se je prilagodil mamini "matrici" in pozabil, kdo je v resnici. Temu se da izogniti tako, da se starša potrudita in si poiščeta ustreznega partnerja, otroku pa pustita, da ostane otrok.

OTROCI OB RAZVEZI STARŠEV
Starši želijo ob razvezi zaščititi otroke pred stresom, ki ga doživljajo sami, vendar se njihovi otroci praviloma znajdejo v začasnem, vendar močnem stresnem vrtincu. Zato otroci med razvezo potrebujejo veliko podpore in miru. Starši morajo otrokom razložiti, da se mora družina prilagoditi novim urnikom, novemu okolju in novemu načinu sporazumevanju.

Samo tako bodo otrokom pomagali zmanjšati stres, ki ga prinaša razveza. Kot so različni odzivi staršev na ločitev, tako so različni tudi odzivi otrok. Po besedah doc. dr. Draga Pačnika, psihiatra, ki se je specializiral za ločitve, naj bi bili otrokovi odzivi odvisni od naslednjih dejavnikov: "Odzivi otrok so odvisni od marsičesa, denimo od povezanosti s staršem, ki mu niso zaupani v oskrbo in vzgojo, oziroma s staršem, ki se je po razvezi odselil, ter od družinskih razmer pred razvezo (ali so se starši dogovarjali ali pa agresivno obračunavali). Pomembno je, ali jim starš, ki so mu zaupani, pomaga pri prilagajanju novim razmeram.

Na otroke vpliva starševsko vedenje, njihovo zavedanje o starševskih obveznostih ter vnaprejšnje dogovarjanje o otrokovi vzgoji in redu. Marsikaj je odvisno od priznanja in ljubezni obeh staršev, od odprtosti za pogovore o razvezi, od globine konflikta med staršema (hujši ko so konflikti, bolj stresna je razveza za otroke) in drugih stresorjev, ki spremljajo razvezo. Sem spadajo tudi izguba hišnega ljubljenčka, selitev, menjava šole, vnovična poroka ali zveza staršev ..."

Eden najpomembnejših dejavnikov, ki ob razvezi staršev izjemno slabo vplivajo na otroka, so občutki krivde. Otroci si praviloma pripisujejo del krivde za razvezo staršev. Občutki krivde so lahko tako močni, da se izražajo v obliki resnega depresivnega doživljanja. Eden od pomembnih strahov pri otrocih, pa tudi pri mladostnikih je strah pred spremembo.

Ločitev staršev namreč prinaša raznoliko paleto sprememb. Namesto da bi se otroci in mladostniki spoprijemali z razvojnimi zahtevami, se morajo spopadati s spremembami, razvojni problemi pa jih čakajo za kasneje. Razvezo staršev si mladostniki pogosto razlagajo kot to, da jih je ljubljena oseba zapustila, to pa lahko sproži strah: "Če sem izgubil enega, lahko izgubim še drugega." Med postopkom razveze jih muči vprašanje, kdo bo v prihodnje skrbel zanje.

Tudi otroci, katerih starši se ne ločujejo, veliko razmišljajo o tem, ko slišijo, da se ločujejo prijateljevi starši. Posebno agresivnost med staršema, ki se ločujeta, vzbuja v otrocih močne občutke krivde, jeze in osamljenosti. Osamljenost pa je dejavnik, ki pri mladih neredko pripelje do katastrofalnega spoznanja, da ni vredno živeti, kar se lahko pokaže kot samomor ali poskus samomora. "Poskusi staršev, da bi otroka naščuvali proti drugemu staršu, povzročajo pri otrocih zmedo, žalost in strah, saj so postavljeni na sredo obračunavanj, ne da bi bili kakorkoli krivi. V nasprotju z mladostniki otroci ne razumejo, za kaj gre pri razvezi staršev. Kljub temu mladostniki ne sprejemajo razveze staršev!

Pred časom se je v eni od študij pojavilo mnenje, da otroci veliko bolje prenašajo razvezo staršev, kot je veljalo doslej. Kot nam je na osnovi svojih izkušenj zaupal naš sogovornik, pa le vse kaže na to, da je razveza staršev za otroke še vedno eden od najbolj stresnih dogodkov, ki globoko poseže v njihovo osebno in čustveno integriteto ter ima v njihovem doživljanju zelo negativno socialno konotacijo. Težave, povezane z razvezo, je treba reševati postopoma, da ločitev ne bo stres za vse udeležene, pač pa olajšanje, kadar postane skupno življenje neznosno, dolgočasno ali zmedeno.

Kdor se odloči stopiti na pot ločitve, mora upoštevati številne dejavnike, ki jih je težko predvideti vnaprej, ali po potrebi poiskati pomoč pri strokovnjakih s tega področja. Tudi pričujoči tekst ne more biti nikakršno vodilo za reševanje težav, s katerimi se boste morali spoprijeti. Iskrenost je morda tista, ki v takšnih situacijah največ šteje, kajti zanjo ni nikoli prepozno. Poskusite še enkrat, prej ali slej vas bodo zagotovo slišali.

V razmislek ...

  • Na hrbtih nesrečnih otrok se je zadnje čase razvnela pravcata vojna med spoloma.
  • Mnogi zakonci si težko priznajo, da so naredili napako; raje živijo v zablodi, kot da bi se spopadli s posledicami.
  • Starševstvo zunaj osnovne celice zahteva drugačno sporazumevanje, nenehno trgovanje, pogajanje med partnerjema, ki se morata v prid otroku včasih odreči svojim zahtevam.
  • Najpomembnejše, da se naučite odpuščati "grehe" nekdanjega izvoljenca, predvsem pa nehate prati umazano perilo pred očmi otrok.
  • Ločena mama ima moč, da si iz sina vzgoji "idealnega partnerja", ta pa postane čustveni invalid, saj se je prilagodil mamini "matrici" in pozabil, kdo je v resnici.

Posebno agresivnost med staršema, ki se ločujeta, vzbuja v otrocih močne občutke krivde, jeze in osamljenosti.

Obstaja odvisnost od odnosov, ne od partnerja ali otrok. Tudi alkoholik ni odvisen od vina ali žganja, marveč od alkoholnega omamljanja. Odvisni od odnosov se omamljajo z odnosi, v njih se izgubljajo in živijo prek drugih ljudi, pri tem pa izgubljajo identiteto.





Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd