Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Kako prepoznati čustveno nasilen odnos?


(stran 3 od 5)




KAKO SE KAŽE ČUSTVENA ZLORABA?

Znakov, kako prepoznati čustveno zlorabo, je več.

Nasilna pričakovanja
Nasilna oseba pričakuje nemogoče, denimo to, da boste pustili vse drugo, da bi jo le zadovoljili. Lahko gre za zahtevo po nenehni pozornosti ali željo, da ves svoj prosti čas prebijete z njo. Podvrženi ste nenehni kritiki, ker ne izpolnjujete želja in potreb tako, kot si predstavlja izsiljevalec.

Zavračanje
Nepriznavanja navzočnosti osebe, njene vrednosti; verbalno ali neverbalno sporočanje, da je neuporabna, razvrednotenje njenih občutkov in misli.

Agresivnost
Agresivne oblike čustvene zlorabe obsegajo zmerjanje, obtoževanje, grožnje in ukazovanje. Agresivno vedenje je neposredno in očitno. Gre za vzorec komuniciranja med staršem in otrokom, ki je značilen za vse oblike verbalne zlorabe. Agresivna zloraba lahko obsega tudi bolj posredne oblike, včasih je celo preoblečena v »pomoč«. Kritiziranje, svetovanje, ponujanje rešitev, analiziranje, dokazovanje in zasliševanje so lahko iskren poskus pomoči, v nekaterih primerih pa so poskus poniževanja, nadziranja in degradiranja. Najpogostejši stavek je »Jaz najbolje vem«, ki med osebama vzpostavlja položaj nadrejenosti-podrejenosti. Ta in druge oblike čustvene zlorabe lahko vodijo k temu, čemur rečemo »naučena nemoč«.

Nenehen kaos
Nasilnež namenoma začenja prepire in je v nenehnem sporu z drugimi – je rojen igralec, saj to povzroča vznemirjenje.

Zanikanje
Gre za zanikanje posameznikovih čustvenih potreb, sploh če so te posebej izrazite. Namen je poniževanje, kaznovanje. Nasilnež vztraja, da nečesa nikoli ni rekel (»Ne vem, o čem govoriš«), zanika žrtvine percepcije, spomin in celo razum. Zavrača poslušanje in komuniciranje nasploh ter se s ciljem kaznovanja čustveno umika. Ne dopušča drugačnega razmišljanja od svojega. V končni fazi zlorabljena oseba celo preneha zaupati sebi ter svojim zaznavam in čustvenim izkušnjam; izgubi zaupanje v svoje najdragocenejše orožje za preživetje: lasten razum.

Dominiranje
Nasilnež hoče nadzirati vse, kar počnete, zato izgubite zaupanje vase. Odloča v vašem imenu in namesto vas ter pričakuje, da boste ubogali brez vsakega spraševanja.

Poniževanje
Zmerjanje, posmehovanje in druge oblike vedenja, ki šibijo posameznikovo identiteto, njegovo spoštovanje in samozavest.

Zastraševanje
Grozeči pogledi in geste, razbijanje stvari v vaši navzočnosti, uničevanje lastnine, grožnje s smrtjo in poškodbami. Jasno sporočilo je: če ne boste ubogali, bodo posledice katastrofalne.

Teroriziranje
Vzbujanje skrajnega strahu z ustrahovanjem (denimo siljenje otroka, da gleda nasilna dejanja enega družinskega člana nad drugim ali hišnim ljubljenčkom; grožnja, da bo zapustil partnerja ali koga ubil).

Čustveno izsiljevanje
Da bi dosegla, kar hoče, druga oseba igra na vaš občutek krivde, sočutja, vrednosti in druge prave gumbe. To obsega tudi grožnje s prekinitvijo razmerja, popolno zavračanje ali uporabo ustrahovalnih taktik za nadziranje.

Podcenjevanje, minimiziranje
Nasilnež noče priznati stvarnega položaja in dvomi v žrtvino čustveno izkušnjo oziroma odziv na dogodek, zato podcenjuje njeno zaznavo sveta. (Če žrtev reče, da so jo besede ali vedenje prizadelo, se značilni odgovori glasijo: »Preobčutljiv/a si«; »Pretiravaš« … S tem nasilnež namiguje, da ne gre zaupati žrtvinim občutkom.

Nepredvidljivi odzivi
Kažejo se kot skrajna nihanja razpoloženja, nenadni čustveni izbruhi ali različni odzivi na enako vedenje. Zaradi tega vedno hodite po robu; nikoli ne veste, kaj lahko pričakujete in kdaj boste doživeli naslednji izbruh. Takšni izpadi so značilni tudi za alkoholike in narkomane. Živeti s tako nepredvidljivim človekom je nadvse zahtevno in čustveno naporno, saj žrtev nenehno živi v strahu.

Izoliranje
Zanj je značilno omejevanje normalnih stikov z drugimi ljudmi (starši, prijatelji, vnuki …), omejevanje posameznikove osebne svobode. Žrtev izgublja stik z zunanjim svetom; nenehno nadziranje ji zmanjšuje možnost in voljo za pridobivanje želene neodvisnosti. Žrtve se izogibajo družabnim situacijam, saj jih čustveno nasilni partnerji pred drugimi zasmehujejo in ponižujejo. Nasilnež lahko uporablja tudi bolj posredne oblike izolacije: žrtvi denimo reče, naj z njim prebije ves svoj čas, saj jo tako zelo ljubi. Prepoveduje ji uporabo telefona, odvzame osebne dokumente in v njej vzbuja občutke krivde (»Slaba partnerka/mati si«), če svoj prosti čas preživlja v družbi, medtem ko mora nasilnež delati. Žrtvi dopoveduje, da je to, da ostaja doma, znak ljubezni, on pa zgolj skrbi za njeno varnost. V resnici seveda izolira žrtev zato, da se sam počuti varnega. Učinek izolacije je razumljiv: žrtev se čuti osamljeno v svojem boju, o razmerah, v katere je prisiljena, z nikomer ne more govoriti, glede svojih socialnih potreb pa je vse bolj odvisna od nasilneža.

Finančna zloraba
Nasilnež nadzira finančna sredstva žrtve; prepustiti mu mora vse svoje zaslužke ali pa ji partner prepusti nadzor nad financami, ki jih potem seveda budno spremlja, komentira in kritizira.

Verbalni in neverbalni napadi
Poniževanje, kritiziranje, vpitje, grožnje, zavračanje pogovora, čezmerno obtoževanje, sarkazem, grozilna ali vulgarna sporočila, posmehovanje pred drugimi … vse to sčasoma spodkoplje žrtvino samozavest. Čustveno nasilen partner pogovor usmerja tako, da ne boste imeli ne časa ne priložnosti razmišljati o tem, kaj je narobe z njegovim vedenjem. Taktike neverbalnega nadziranja pa obsegajo geste, obrazno mimiko in telesne gibe. Dvignjena obrv je lahko močno zastraševalno sporočilo, ki ga razume samo žrtev. Številne ženske so nenehno žrtve kritike, češ da niso zmožne skrbeti za dom in družino ter da ničesar ne storijo prav. Če žrtev to poskuša rešiti, jo nasilnež rad kaznuje z molkom. Pogosto je tudi zmerjanje (kurba, prasica, debeluška …). Nasilnež namreč gradi na družbenih merilih, ki določajo zunanji videz ženske: njena seksualna in siceršnja vrednost temeljita na tem, kako privlačna je. Ker se status moškega v družbi pogosto meri s tem, s kakšno žensko se pojavlja v javnosti, žrtvi, ki teh meril ne dosega, dopoveduje, da je ne bi hotel nihče drug. V skrajnih primerih lahko celo nadzira njene prehranjevalne navade.

Zanikanje in krivda
Nasilneži so dobri pri oproščanju za stvari, ki jih ni možno oprostiti. Svoje vedenje valijo na nesrečno otroštvo, slab dan in podobno. Zlorabo minimizirajo − ali celo zanikajo, da se je zgodila, odgovornost pa prelagajo na žrtev.
Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd