Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

EFT: anksiozne motnje

(Foto: Jupiterimages)

V resnici hočem spremembo!

V razvitem svetu kar četrtina ljudi trpi za katero od oblik anksioznih motenj. Skoraj toliko jih o tem ne govori, razen če motnja tako napreduje, da jih ovira v vsakdanjem življenju (npr. panični napadi, nezmožnost, da bi odšli od doma …) in jo opazijo tudi drugi. Ne rečejo, da so anksiozni ali da jih je strah, marveč da so v stresu, saj je to v naši družbi sprejemljivo, kajti stres je zunanja okoliščina, torej ni naša krivda. Takšno razmišljanje nam sprva sicer pomaga, dolgoročno pa zelo škoduje, ker se odpovemo rešitvi, ki je v naših rokah, in iščemo pomoč zunaj sebe. Ti ljudje si pomagajo z zdravili brez recepta, pozneje se zaupajo zdravnikom, ki jim največkrat predpišejo pomirila (anksiolitiki), vendar imajo ta slabost, da od njih lahko postanemo odvisni, povrhu pa zdravijo simptome in ne vzrokov bolezni.

Zelo) malo nevrologije in psihologije za lažje razumevanje

Naši možgani so zelo podobni možganom naših prednikov, le da se je naše védenje o njih precej povečalo. Delovanje možganov je bolj prilagojeno življenju pračloveka kot življenju modernega človeka. Amigdali sta stikali v velikosti lešnika; v vsaki možganski hemisferi najdemo po eno. V nevarnosti nemudoma sprožita »program«, ki je pračloveku omogočil »odločitev« − bodisi za beg bodisi za spopad. V vsakem primeru se je njegovo telo pripravilo in (poleg drugega) načrpalo dovolj kortizola (goriva za akcijo), ki pa ga je pračlovek tudi takoj pokuril.

Izzivi so pri modernem človeku kompleksnejše, vendar pogosto neozaveščeni, amigdali pa se pri njem odzivata povsem enako. Nista kaj prida razsodni in ne znata oceniti situacije, da bi lahko sprožili akcijo samo tedaj, ko je v resnici potrebna. Druga težava je v tem, da pozneje tega goriva ne pokurimo, zato se nalaga in zaseda prostor serotoninu, to pa samo še poglobi nevrološko-fiziološko-energetsko-psihološki začarani krog.
Ljudje že zelo zgodaj ugotovimo, da je trpljenje sestavni del življenja, vendar ga − podobno kot otroci s skrivanjem glave pod odejo − zanikamo in ga, namesto da bi ga predelali, odlagamo pod preprogo. Zaradi zapletenosti življenja včasih v resnici nimamo časa, da bi se ustavili in pozdravili.

Spet drugič zavestno vemo, za kaj gre, vendar rešitve niso zavestno dosegljive, saj sta »pridni« amigdali vse že poslali v nezavedno, še preden so zavestni možgani lahko ukrepali (čas potrebujejo za analizo, odločanje in tehtanje, v tem času pa bi našega pračloveka že požrl sabljasti tiger). Včasih pa nas je preprosto sram, ne vemo, kako bi ravnali, in čakamo, da bo vse skupaj nemara minilo samo od sebe. Dokler smo mladi in naše nezavedno ni preobremenjeno, še nekako gre. Na prvi pogled se utegne zdeti skoraj smešno (nam pa ne, ker razumemo delovanje zavednega in nezavednega dela možganov), da za anksioznimi motnjami pogosteje trpijo uspešni ljudje in menedžerji, skratka tisti, ki so prepričani in tudi vzbujajo vtis, da dobro vozijo sebe in še koga zraven. Ali je torej nenavadno, da svoje motnje nočejo priznati? Začelo se je kdo ve kdaj, z drobno pikico, ki se je skotalila v kepo in se bo končala kot … plaz?

Zaradi celotne fiziološko-nevrološke slike pa naš strah vztraja, se širi in poglablja; včasih se bojimo že tega, da se bomo kdaj v prihodnosti bali, to pa le še poslabša zadevo. Vsak film, vsake novice na televiziji le še dodajo kapljo kortizola našemu preobremenjenemu sistemu, k temu prispevajo tudi negativne misli (zunanjega sprožitelja sploh ne potrebujemo več) in … zadeva je zrela, da se z njo spopademo. Vmes je minilo več let trpljenja, ki je posledica sramu, neznanja in nepripravljenosti za ukrepanje.
»Prav, prav, sem že dojela! KAJ lahko naredim?« vas slišim govoriti.

Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

strah , panika , napad panike , eft , eftanje , sabina šilc , anksioznost , anksiozna motnja

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.