Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Čustveno opismenjevanje: užaljenost


(stran 3 od 3)

Človek, ki ga ni mogoče užaliti
Sodobne psihološke teorije nas napeljujejo k sklepu, da je idealno zrela osebnost tista, ki jo je nemogoče užaliti. To je osebnost, ki se pozna in se sprejema, zaradi česar ima pozitivno samopodobo. Zato do sebe čuti ljubezen in spoštovanje ter je samozavestna (premore zaupanje v lastne sposobnosti). Takšna oseba si seveda želi, da bi jo imeli radi tudi drugi, in ko se to zgodi, je vesela, da je tako. Če pa je drugi ne sprejemajo, ji je sicer žal, vendar zaradi tega ni užaljena. To je oseba, ki ve, da je drugi ne morejo užaliti; da je vedno sama ta, ki se odloči za užaljenost.


Najpomembnejša zabloda o čustvih je, da se nam preprosto "zgodijo", in ne, da jih ustvarjamo sami, z odzivanjem na različne dražljaje. Štirje ljudje iz avtomobila, ki se je za las izognil prometni nezgodi, se lahko na ta dogodek odzovejo povsem različno: s strahom, jezo, srečo, ravnodušnostjo … V isti situaciji se torej ljudje odzivajo popolnoma različno. Tako je zato, ker so isti situaciji pripisali različne pomene. Pri pazljivem pogledu na to, kako nastajajo čustva, vidimo, da ne gre za prosto posledico obnašanja drugih ljudi. Celo kadar nam drugi ljudje namenijo resnično žalitev, se še vedno sami odločimo, kako se bomo nanjo odzvali: z užaljenostjo, s kakšnim drugim čustvom ali z ravnodušnostjo.

Vaja
Malo znano je, da je to sposobnost možno razviti z vadbo, kakršno, denimo, uporabljajo pri izobraževanju policistov. Medtem ko od osebe, ki krši zakon, pričakujemo, da se bo obnašala na različne načine, da bo denimo žaljiva, tega ne pričakujemo od policista. V hipu, ko bo policist postal užaljen, bo bržkone ravnal neprofesionalno. Zaradi tega psihološka priprava za ta poklic obsega tudi ukvarjanje s čustvom užaljenosti. V prvem delu tovrstne vadbe se oseba nauči drugačnega načina razmišljanja o čustvih, v drugem delu pa uporabljajo tehniko "vročega stola", pri kateri oseba sede na "vroči stol", drugi pa jo žalijo in izzivajo. Po več takšnih treningih se pri osebi razvije odpornost na užaljenost, ne glede na to, v kolikšni meri jo drugi skušajo spraviti iz tira z žaljivkami. Takšno raven čustvene zrelosti lahko doseže vsakdo. Poskusite:

1. Ljudje vas lahko telesno poškodujejo, ne morejo pa vas užaliti.
2. Vedno ste vi tisti, ki se odloči, da bo užaljen.
3. Najlažje je užaliti ljudi s kompleksom manjvrednosti.
4. Najtežje je užaliti ljudi, ki se sprejemajo.
5. Oseba, ki vas žali, to najpogosteje počne zato, ker meni, da ste vi užalili njo. Razmislite o tem.
6. Namesto da bi postala užaljena, čustveno inteligentna oseba nemudoma preveri, ali je drugi nemara užaljen.
7. Da se ne zdeli "zgube", užaljeni vračajo žalitve in tako zapirajo spiralo prezira.
8. Tako kot nihče ne more užaliti ali ponižati nas, tudi mi ne moremo užaliti ali ponižati drugih
9. "Ker si me prisilil k trpljenju, bom jaz tebe prisilil, da boš trpel še bolj," je moto zgub.
10. Nikoli ne žalite druge osebe, niti tedaj, ko ta neposredno žali vas.
11. Komunikacija s položaja samospoštovanja in spoštovanja drugega je odlika življenjskih zmagovalcev.

 



Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd