Za potrebe raziskovalne naloge sem intervjuvala dekle, ki je zaradi motnje hranjenja pri mladi svetovalki z malo izkušnjami obiskovala poglobljeno edukacijsko svetovanje z nekaj malega vpliva gestalt psihoterapije. Bila sem presenečena, ko sem po nekaj minutah ugotovila, da je dekle skorajda slepa in da kljub slabovidnosti obiskuje zahtevno fakulteto, predtem pa je opravila šolanje na zahtevni gimnaziji. Vprašala sem jo nekaj stvari: ne, nima slepih ali slabovidnih prijateljev. Nikoli ni poznala drugih slepih ali slabovidnih ljudi. No, enkrat se je udeležila srečanja za slepe in slabovidne in, da, takrat se je počutila odlično. Brskala sem naprej in ugotovila, da je bila njena osrednja težava v izraziti socialni anksioznosti. Sploh se mi ni zdelo, da bi šlo pri njej za izrazito motnjo hranjenja, zaradi česar so ji dodelili to svetovalko. In potem svetovalkina zgodba: dekletova socialna anksioznost se je izrazito zmanjšala. Torej je dobila prijatelje zunaj tega kroga? Ne, samo meni se je bolj odprla. Dobro se počuti v moji družbi. Začela je tudi obiskovati skupinsko svetovanje za motnje hranjenja, česar prej ne bi zmogla. Podpiraš to, da se vključuje v krog slepih in slabovidnih? Ne, na to nisem pomislila. Pa bi morala, po mojem mnenju bi morala. Najlažje se je vključiti v krog sebi podobnih. Svetovalka je priznala, da se sploh ni zavedala, da dekle tako zelo slabo vidi.
Za to gre. Tudi terapevti (svetovalci, edukatorji, psihiatri …) se motijo. Nekateri bolj, drugi manj pogosto. Razsežnost človeškega bivanja je prevelika, da bi pomislili na vse različice izkušenj, ki so se vam pripetile. Torej gre tudi za to, da se vi sami odločite, pri kakšnem terapevtu boste poiskali pomoč, če se pač odločite poiskati pomoč.
Ampak najprej, zakaj bi sploh poiskali pomoč? Nekaj primerov:
Nevio Medved dr. med. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije
Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije
Olja Repež osebna stilistka (Image Consultant)