Treznejši smo uspešnejši

Tili Kojić
ponedeljek, 03. julij 2006

(Foto: Shutterstock)

Alkoholizem in Slovenci

Alkohol je v Sloveniji eden od ključnih zdravstvenih in socialnih problemov, ekonomska škoda, ki jo povzroča, pa močno presega koristi, ki jih državi prinašata proizvodnja in prodaja alkohola. Kljub črni statistiki je bilo omejitev uživanja alkohola zelo malo, če odmislimo tiste, ki se nanašajo na voznike motornih vozil. Zdaj imamo v Sloveniji Zakon o porabi alkohola.

V razvitih državah z alkoholom povezujejo približno 9 % vseh bolezni, od 3 do 10 % vseh smrti in 15 % izgubljenih let potencialnega življenja pred dopolnjenim 65. letom starosti. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da stroški zdravljenja in izguba dohodka zaradi prezgodnjih smrti v posameznih državah znašajo od 2 do 5 % bruto domačega proizvoda. Številne, predvsem razvite zahodne države so zato zaradi zaščite zdravja državljanov sprejele različne formalne in neformalne ukrepe za zmanjšanje škodljivih posledic pitja alkoholnih pijač. Pokazalo se je, da zakonske omejitve vplivajo na zmanjšanje porabe alkohola, velja pa tudi nasprotno: tam, kjer so omejitve omilili, se je poraba povečala, denimo na Švedskem in Finskem, ki sta morali zaradi zahtev EU po prostem pretoku blaga omiliti zakonodajo, pri čemer se je poraba nemudoma povečala.

Slovenci - več kot deset litrov čistega

Obseg in resnost škodljivih posledic uživanja alkohola v družbi sta v tesni povezavi s povprečno porabo čistega alkohola na prebivalca. V Sloveniji je za leto 2000 registrirana poraba čistega alkohola na državljana, starejšega od 15 let, znašala 10,9 litra, kar pomeni, da je vsak državljan Slovenije, starejši od 15 let, v letu dni spil 103 litre piva, 41,5 litra vina in 1,05 litra žganih pijač. Preračunano na celotno populacijo, v katero so vključeni tudi otroci, je poraba čistega alkohola na osebo znašala 8,6 litra alkohola. Te številke uvrščajo Slovenijo med države z veliko porabo, pri čemer podatki sploh ne vsebujejo neregistrirane porabe alkohola, ki naj bi znašala še dodatnih 7 do 8 litrov na osebo, v primerjavi s povprečjem od 0,5 litra do 2 litra v državah EU.

Ogroženi niso samo pivci

"V državi, v kateri se veliko pije in kjer sta toleranca in dostopnost alkohola velika, se seveda zgodi, da tudi povsem običajni ljudje v nekaterih situacijah popijemo več, kot bi bilo priporočljivo, predvsem pa počnemo stvari, ki jih ne bi smeli, na primer pijemo in vozimo. Prometne nesreče, v katerih v eni sami noči ugasnejo štiri mlada življenja, pač niso stvar odvisnosti. Zavedati se je treba, da niso ogroženi samo ljudje, ki pijejo, ampak tudi tisti, ki s tem nimajo popolnoma nič oziroma so nedolžne žrtve," opozarja dr. Mojca Gruntar Činč z Ministrstva za zdravje RS.

Izgubili preko 90 tisoč delovnih dni

Zaradi zastrupitev in bolezni, povezanih z alkoholom, je leta 2000 število bolnišničnih obravnav zaradi alkohola predstavljalo 6,4 odstotka vseh bolniških dni, pri čemer je bila povprečna ležalna doba za 15 dni daljša od povprečne ležalne dobe zaradi drugih bolezni. Istega leta je bilo 2225 primerov začasne odsotnosti z dela, ki so zahtevali 90.474 delovnih dni, kar predstavljalo 0,7-odstotni delež vseh začasnih odsotnosti. Povprečna odsotnost zaradi bolezni, poškodb ali zastrupitev, ki jih je neposredno zakrivil alkohol, je trajala 40,7 dni, kar je v povprečju za skoraj 23 dni dlje kot pri odsotnostih iz drugih vzrokov. Na ministrstvu za zdravje RS opozarjajo, da so te številke zelo podcenjene, saj ljudje za kratkotrajno odsotnost z dela zaradi opitosti ali njenih posledic pogosto navedejo kak drug vzrok.