Duševno zdravje med epidemijo in po njej

»Če se izgubljamo v vrtincu informacij, tesnobe, skrbi in negotovosti, pomaga, da smo pozorni na sedanji trenutek in da si redno vzamemo čas za odklop,« svetuje psihiatrinja Petra Jelenko Roth.
»Če se izgubljamo v vrtincu informacij, tesnobe, skrbi in negotovosti, pomaga, da smo pozorni na sedanji trenutek in da si redno vzamemo čas za odklop,« svetuje psihiatrinja Petra Jelenko Roth. (Foto: Osebni arhiv)

Okrepimo psiholološko odpornost

S Petro Jelenko Roth, dr. med., specialistko psihiatrije smo se pogovarjali o duševnem zdravju med epidemijo in po njej. Kolektivni strah se je razširil po svetu, vstopil je tudi v naše domove. Kako to vpliva na nas in kaj lahko storimo, da ohranimo ali okrepimo svojo psihološko odpornost?

»Večina ljudi je morda prvič v življenju tako neposredno soočena z nevarnostjo hude bolezni in smrti ter posledično z negotovostjo in tesnobo, občutkom nemoči. Vsak se s tem spoprijema po svoje. Nekateri se požvižgajo na vse to, drugi poskušajo razumeti situacijo, jo analizirajo … Nekateri so izgubljeni in ne vedo prav dobro, kaj naj si mislijo v poplavi različnih teorij, navodil, pravil, zelo težko pa je tistim, ki so ogroženi zaradi zdravstvenega stanja ali starosti, in tistim, ki so že po naravi občutljivi,« pravi Petra Jelenko Roth.

Spoprijemanje s situacijo je zelo odvisno od posameznikove osebnosti in odpornosti proti stresu, je pa mogoče precej storiti za razblinjanje tesnobe in strahu ter vzdrževanje psihične kondicije oziroma psihološke odpornosti.


Bodimo pozorni na sedanji trenutek

»Ob razglasitvi epidemije so ljudje, ki navadno nimajo težav, opisovali nočne more, nespečnost in težave s koncentracijo. V naših možganih se je namreč aktiviral alarmni mehanizem, ki nam pomaga preživeti tako, da pripravi telo na boj ali beg. Ustvari ravno pravšnjo mero tesnobe in strahu, da postanemo previdnejši in se izognemo nevarnim situacijam.

Če je nevarnost kratkotrajna in ne preveč ogrožajoča, jo navadno odnesemo brez posledic. Če pa ji v kratkem ni videti konca, nam ne preostane drugega, kot da se prilagodimo in se pripravimo na maraton vsakodnevnih omejitev. Psihološko in telesno, ker preveč tesnobni ne bomo zmogli,« pravi Petra Jelenko Roth. »Če se izgubljamo v vrtincu informacij, tesnobe, skrbi in negotovosti, pomaga, da smo pozorni na sedanji trenutek in da si redno vzamemo čas za odklop, saj bomo potem bolj racionalno razmišljali in se lažje spopadali s stresom in tesnobo.«


Kaj pa ljudje s težavami v duševnem zdravju?

Petra Jelenko Roth opozarja, da dolgotrajen strah in tesnoba vplivata na že obstoječo duševno motnjo. Opaža, da je zlasti hudo ljudem z obsesivno kompulzivno motnjo, nekaterimi anksioznimi motnjami in psihozo, zelo osamljenim ter tistim, ki slabše prenašajo frustracije. Po drugi strani pa občutijo veliko olajšanje tisti, ki jim med ljudmi ni prijetno, ker imajo dober razlog, da so več doma. Svetuje, da ste pozorni na bližnje, ki imajo težave v duševnem zdravju, in jim po potrebi pomagate. Pogosto zadostuje že pogovor.

Strah spodbudi varovalno vedenje

Pretirano spremljanje dogajanja sicer povečuje tesnobnost, a nekaj tako povzročenega strahu potrebujemo, ker spodbudi varovalno vedenje. Ko smo prestrašeni, smo previdnejši. Različne raziskave kolektivnega strahu kažejo, da prestrašena družba praviloma postane bolj prilagodljiva, ubogljiva, okrepi se občutek pripadnosti lastnemu »plemenu«, težje sprejema ekscentričnost. Postanemo tudi moralno strožji, naša mnenja o družbenih zadevah postanejo bolj konservativna.


Virus in omejitve ostajajo

»Ko je bilo izolacije in epidemije konec, je vsem odleglo,« pravi Petra Jelenko Roth, »vendar virus in omejitve ostajajo.« Predlaga, da ste še naprej pozorni na to, kako se počutite, in da si sproti odmerjate sproščujoče dejavnosti. »Po drugi strani pa je morda ob tem, ko se je vse nenadoma ustavilo in nas skrbi preživetje, odpadlo nekaj miselnega in čustvenega balasta ter bolj jasno vidimo, kako in kam peljemo svoje življenje,« pravi psihiatrinja. Upa, da bomo v tem obdobju tesnobe in negotovosti spoznali kaj novega o sebi, družbi in o tem, kaj nam v življenju resnično veliko pomeni.


Kdaj po pomoč

Nemudoma poiščite strokovno pomoč, če:

  • je zaradi duševne stiske ogroženo vaše življenje ali življenje drugega,
  • imate občutek, da izgubljate stik z resničnostjo.
Poiščite strokovno oziroma psihološko pomoč ali nasvet, če v zadnjem mesecu:

  • čutite, da vam stvari in skrbi uhajajo izpod nadzora ter se ne morete pomiriti sami, denimo z dihalnimi vajami, telesno dejavnostjo, navodili za samopomoč ali s pogovorom,
  • ne morete občutiti zanimanja, veselja ali užitka pri dejavnostih, ki so vam bile običajno prijetne,
  • občutite potrtost, žalost, obup, ste pretirano razdražljivi,
  • imate trdovratne težave s spanjem.

Razkritje: Objavo članka je podprlo podjetje Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d. d., ki pa v vsebino članka ni posegalo.