Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Po dopustu pride na vrsto stres


(stran 2 od 3)

2. Strah pred službo
Vrnitev v službo je najtrši del prehoda v normalno življenje, predvsem zato, ker je delovno mesto čisto nasprotje dopustniške atmosferi: medtem ko je (ali bi vsaj moral biti!) dopust nestresen, sproščujoč, spontan, je delovno mesto strukturirano okolje z jasno začrtanimi pravili, znotraj katerih določeni ljudje od nas pričakujejo določene stvari z določen vsebino in v določenem času. V službo se sicer navadno vrnemo z željo, da bi začeli tam, kjer smo končali pred dopustom, a to se, žal, ne zgodi skoraj nikoli, sploh če pred odhodom na dopust nismo opravili vsega, kar bi morali. Zato se že vnaprej bojimo, kako se bomo spopadli z delom, in si želimo, da bi lahko premaknili čas za nekaj tednov nazaj. Dodatno smo v stresu, če nas v službi ne obdajajo ljudje po naši meri, če nas čaka siten in zahteven šef, zahrbten sodelavec ali nadležna stranka, če nam delo, ki ga opravljamo, vsebinsko in organizacijsko ne ustreza (več), če se, skratka, že dalj časa ob jutrih prebujamo s cmokom v grlu. Misel, da bo tako še naslednjih enajst mesecev, kolikor jih bo minilo do naslednjega dopusta, nas navdaja z mešanimi občutki: z žalostjo, grozo, apatijo, potrtostjo itd.

3. Nostalgija
Konec dopusta je navadno konec enega od lepih obdobij v koledarskem letu in ko se sklene, imamo občutek, da se je "končalo nekaj lepega, veličastnega, nekaj, na česar ponovitev bomo morali še dolgo čakati, pri čemer se bomo, medtem ko bomo vdani v usodo usklajevali obveznosti službenega in družinskega življenja, znova za eno leto postarali, vmes pa v glavnem ne bomo naredili ničesar zase, ampak le za druge in tako bomo znova žrtvovali del svojega življenja, dragoceno leto dni, samo zato, da bomo znova dočakali tako popoln dopust, kakršen nam je bil usojen letos".

Takšno je, nekoliko posplošeno, razmišljanje povprečnega Zemljana ob vrnitvi z dopusta; te misli niso niti nenavadne niti nevarne dokler se ne sprevržejo v dolgotrajno žalovanje in depresijo. Prav je, da vsaj nekaj časa gradimo na spominih z dopusta, vendar ne smemo dovoliti, da hrepenenje in sanjarjenje ogrozita trezno razmišljanje.


Rešitve

Vsakdo potrebuje določen čas za prilagoditev, preden se vrne v ustaljene tirnice dela, službe in domačih obveznosti. Včasih si želimo dopust podaljšati vsaj za nekaj dni ter resno razmišljamo o tem, da bi poklicali delodajalca in si izprosili dodatnih 24 ali 48 ur. Napaka! Zadnje, kar v tem trenutku potrebujete, je podaljševanje stresa (dodatni dan dopusta namreč ne bo odpravil nervoze, ampak jo le še okrepil) in odlašanje nečesa, s čimer se boste morali prej ali slej spopasti. V nadaljevanju je nekaj preprostih napotkov, kako iz prvih podopustniških uric in dni izvleči najboljše.

1. Nujna opravila
  • Če se vam je med dopustom nabrala gora umazanega perila, naj vam ne bo nerodno poklicati mame/tašče/babice/sestrične ter zaprositi za pomoč pri pranju in sušenju perila. Morda boste prijetno presenečeni, ko boste od najožjih sorodnikov dobili nazaj celo zlikano perilo?
  • Prah v stanovanju sicer ne more počakati lahko pa počakata večje čiščenje in pospravljanje. Stanovanje, če že morate, pospravite površinsko in očistite samo najnujnejše, z generalko pa počakajte še nekaj dni ali vsaj dokler ne pospravite vsega, kar je ostalo od dopusta (zlikano perilo, potovalke, kopalke in kopalni pripomočki itd.).
  • Če lahko, položnice, ki ne morejo počakati, plačajte prek spleta in si tako prihranite zamudno čakanje za bančnim okencem.
  • Ne odpirajte vse pošte, ki vas je pričakala ob vrnitvi. Lotite se samo najnujnejše, reklame in drugo prihranite za pozneje.
  • Vsega, kar ste "zamudili", ne poskušajte vsrkati hkrati, saj je to nemogoče, hlastanje za informacijami pa lahko iz vas (in okolice) naredi živčno razvalino. Zadošča, če si ogledate ena televizijska poročila ali preberete en časopis. Verjemite, dnevne informacije so povsod enake razlikujejo se le v poudarkih in načinu podajanja!
  • Ena od največjih napak, ki jih lahko naredite po prihodu z dopusta, je, da ves svet obvestite, da ste doma, še preden ste se te misli privadili sami. O vrnitvi zato obvestite le najožje družinske člane. Vsi drugi lahko počakajo.
  • Pomaga, če po dopustu počnete kaj zabavnega in se tako zamotite. Pojdite na večerjo s prijatelji ali peljite otroke v živalski vrt. Namesto da se bojite vrnitve v rutino, se raje veselite prijetnih dejavnosti.
  • Veselite se pozitivnih stvari. Ko se vrnete k izzivom vsakdanjika, pregledujte fotografije z dopusta in spominke ter oživljajte prijetne spomine.
Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd