Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Na lovu za popusti - Pasti ugodnih ponudb

Naj vas popusti ne napeljejo k nepremišljenemu nakupovanju, ki vas lahko drago stane.
Naj vas popusti ne napeljejo k nepremišljenemu nakupovanju, ki vas lahko drago stane.

»Grem po nove hlače« zakriči Polona. »Ne danes, popusti se začnejo prihodnji teden,« skrbno doda mati. V trgovino po nakupe se vse redkeje odpravimo, če ni razprodaj, popustov. Še kadar opravljamo tedenske nakupe živil, smo pozorni na znižanja, posebne ponudbe in objave megamarketov tipa »ob torkih je dan za upokojence«, »vsaka prva sobota ponuja znižanja« in podobno.
S popusti, tako imenovanimi razprodajami, so v ZDA začeli že v 60-ih letih prejšnjega stoletja, predvsem v želji biti boljši, izvirnejši od konkurence. Pri nas pa so prve razprodaje ponudile predvsem vse tisto, česar trgovine niso mogle prodati, torej umazane in strgane izdelke, ki pogosto niso bili niti zelo poceni. Zato je v glavah marsikaterega starejšega kupca še vedno zasidrano mnenje, da so znižani artikli zagotovo slabi, nekakovostni izdelki. K temu stereotipu lahko prištejemo še tistega, da je najdražje tudi najboljše. Kar seveda že dolgo ne velja več.

Čakamo samo še na popuste

Kako popusti vplivajo na boljšo prodajo, smo vprašali profesorico na ljubljanski Ekonomski fakulteti dr. Matejo Bodlaj s katedre za trženje.

»Popusti so ena izmed oblik pospeševanja prodaje, s katerimi želijo podjetja predvsem kratkoročno spodbuditi kupce k hitrejšim in večjim nakupom. Popusti so časovno omejeni, zato pomenijo spodbudo za nakup v danem časovnem obdobju. Kupcem dajejo občutek ugodnega in preudarnega nakupa. Upoštevati pa je treba, da popusti pritegnejo predvsem porabnike, ki so cenovno občutljivi in pogosto menjajo blagovne znamke, zato lahko popusti povečajo obseg prodaje na kratek rok, dolgoročno pa to nikakor ni nujno,« je povedala. In ali res ljudje (potrošniki) danes vse bolj čakajo le na popuste?

»Zagotovo,« je prepričana Bodlajeva, saj po njenem mnenju pogosta in pretirana uporaba popustov spodbuja kupce, da čakajo prav na njih. »Zakaj bi izdelek kupili po redni ceni, če ga lahko kupijo s popustom? S ponudbo popustov podjetja dodatno povečujejo cenovno občutljivost kupcev. Čakanje na popuste je ena izmed negativnih posledic pretirane uporabe popustov. Kupci, ki se zelo odzivajo na popuste, so za podjetja v resnici dragi kupci. Podjetje namreč take kupce zelo težko zadrži oziroma jih lahko zadrži le toliko časa, dokler kupec ne najde še ugodnejše ponudbe pri konkurenci. Pretirana uporaba popustov lahko na dolgi rok zmanjša zvestobo blagovni znamki in negativno vpliva na zaznavanje blagovne znamke. Dolgoročno gledano je za podjetje bolje zmanjševati cenovno občutljivost kupcev z dodajanjem vrednosti v obliki edinstvene ponudbe, kakovosti storitev in celotne pozitivne porabnikove izkušnje pri nakupu in uporabi blagovne znamke.«

V izložbah spremljamo velike napise o totalnih razprodajah in velikih popustih. Ali lahko razprodaja traja 365 dni v letu? Zdaj res več ne mine dan, ko v tej ali oni trgovini ne bi naleteli na popuste, akcije. Pogosto pa se počutimo izigrane, saj je težko verjeti, da je stala precej običajna spalna srajca sprva 100 evrov, zdaj pa jo ponujajo »le za 20 evrov«. Sprašuješ se, če ni prva cena zlagana. Ljudje ne marajo, da jih imajo oglaševalci za bedake – pogledajo na ceno v izložbi in vidijo, da je osnovna cena izdelka nenormalno visoka.

Kdo je najcenejši?

Kako pa je s trgovci z živili? Kdo od trgovcev z živili in izdelki za vsakdanjo rabo na trgu je najcenejši? Če bi prisluhnili oglasnim sporočilom, bi bili kar vsi – čeprav vsak oglas govori samo o svojem naročniku. Ali najcenejši pomeni tudi v resnici najugodnejši (po razmerju med ceno in kakovostjo), kam pravzaprav vodi cenovna vojna med trgovci? Trgovci se ne osredotočajo več toliko na kakovost izdelkov ali svoje posebnosti, ampak je ključni magnet, s katerim hočejo pritegniti pozornost, cena.

Vedo, da so postali potrošniki zaradi zmanjševanja kupne moči pozornejši na cene, zato trgovci tekmujejo v časovno omejenih prodajnih akcijah, v vzdržnosti pri draženju izdelkov v določenem obdobju (blokirane, zajamčene cene) in tudi v rednih cenah. Kupci so zmedeni, saj ne vedo, komu bi verjeli. Vse skupaj meji na cenovno vojno, ki ne prinaša nič dobrega, ne trgovcem ne potrošnikom. Pocenitve se kratkoročno pokrivajo s slabšanjem kakovosti, dolgoročno pa šibkejši trgovci omagajo, konkurenca se razredči in nastane prostor za monopolno dviganje cen.


Na splet ali v trgovino?

Nakupovanje po spletu je v zadnjem času še posebej priljubljeno. Huda konkurenca je med domačimi portali, tisti z daljnega vzhoda pa sploh ponujajo bistveno nižje cene od domačih. Poštnini navkljub. Vešči kupci mobitele, majice, posebna obuvala in kozmetiko kupujejo samo še po spletu. Naročijo, plačajo in čez nekaj dni že dobijo želeno.

V trgovino se danes ne odpravijo več mladi, ki vse dneve delajo, torej jih ni doma zjutraj od sedme in zvečer do sedme ure. Še zlasti, če se želijo po končanem delu še podružiti s prijatelji. Le zakaj bi iskali čas za (fizične) nakupe, ko je vendar večino zadev veliko bolj preprosto kupiti po spletu. Nakupovalno akcijo zlahka spelješ na portalih, nameščenih na mobitelu, kar lahko vsakdo postori v nekaj minutah tudi med delovnim časom.

Še vedno pa je veliko kupcev, ki želijo blago otipati, si ga ogledati, se o njem pogovoriti s prodajalci, če ti le niso preveč zasedeni in so z njimi pripravljeni deliti mnenje. Tako je nakupovanje, še posebej razprodaje, komentirala ena od potrošnic, ki se rada sprehaja med ponujenimi tekstilnimi in drugimi izdelki: »Ko v moji ljubi trgovini najavijo razprodajo, se počutim kot vešča, ki ugleda luč!«


Previdno pri kuponih

Število spletnih portalov, ki ponujajo kupone za popuste, se je v zadnjem času zelo povečalo. Res pa je tudi, da je premosorazmerno z njihovim številom naraslo tudi število nezadovoljnih ljudi, ki menijo, da za svoj denar niso dobili tistega, kar so pričakovali, ali sploh niso mogli izkoristiti kupona, kakor pojasnjuje Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). V reviji VIP ZPS so pred časom pisali o ponudnikih, ki na spletu ponujajo izdelke tudi več kot 50 odstotkov ceneje. Večinoma gre za promocijo storitev tistih, ki si oglaševanja v klasičnih medijih ne morejo privoščiti in iščejo priložnost, da na ta način poskrbijo za svojo prepoznavnost.

Na portalih ne najdete samo ugodnosti pri nakupu, ampak so že več let popularni nakupi tako imenovanih kuponov, s katerimi pridete do poceni potovanj, običajne ali divje rekreacije, denimo poleti s padali, ugodnih masaž in drugih lepotnih obdelav telesa, prehranski izdelkov, športne in gala garderobe in tako naprej. Če samo odtipkate »kuponi, znižanje«, vas pričaka: kuponi s kar 90 % popustom, popusti od 50 do 95 %; Morje kliče! HUDA CENA za oddih v mobilnih hiškah ob morju, izkoristite od 50 do 99 % popuste s kuponi za hrano, potovanja, izdelke, storitve, vstopnice in še kaj!

Vendar je treba biti pri nakupih kuponov previden. ZPS zato svetuje, da potrošniki natančno preverijo vse pogoje in informacije (ne pozabite na drobni tisk, kjer se rade skrivajo pasti!!!), vezane na uporabo kupona. Kupon je treba tudi čim prej uporabiti, saj so lahko le tako pravočasno odkrite morebitne težave in se odstopi od pogodbe v 14 dneh po nakupu, če se ugotovi, da storitve ne bo mogoče izkoristiti.


Zavajanje z višino popustov

Ob pregledu ponudbe na trgu je ZPS pri nekaterih spletnih straneh zmotilo dejstvo, da so po njihovem mnenju oglaševani popusti neustrezno predstavljeni. Popust, predstavljen v oglasu, ni nujno točen. Opozarjajo, da je tudi redko mogoče kupon izkoristiti kadar koli; v večini primerov je rok uporabe omejen oziroma je potrebno termin rezervirati, če gre za storitev.

Potrošnikom svetujejo, da pred nakupom pazljivo preberejo splošne pogoje. Rok veljavnosti je razviden iz objave ponudbe na spletnem mestu, naveden pa je tudi na kuponu. Na večini spletnih mest je moč najti pojasnilo, da se lahko kupec, ki v času veljavnosti kupona ne more izkoristiti kupljene storitve, v roku 14 dni po opravljenem nakupu poveže s spletnim mestom, kjer je kupil kupon, in povrnili mu bodo celotno kupnino. Rok za vračilo kupnine je 14 dni od prejema podatkov za vračilo.

Skupinsko nakupovanje

Številni ponudniki potrošnike vabijo k nakupu s popusti, znižanji, akcijami, ponudbami »2+1 zastonj« ali »kupi danes, plačaj jutri«, pojavljajo pa se tudi ponudniki, ki različne storitve in izdelke ponujajo za več kot polovico ceneje, vsak dan, pod pogojem, da enak izdelek ali storitev kupi več ljudi. Tak način spletne prodaje tudi pri nas že dolgo ni novost, v tujini pa so tovrstni ponudniki že dobro poznani in imajo denimo v Ameriki več milijonov registriranih uporabnikov. Tudi v Sloveniji je vedno več tovrstnih portalov in uporabnikov njihovih storitev, izkušnje potrošnikov pa so različne.

Na spletnih mestih vsak dan objavljajo različne ekskluzivne ponudbe, ki jih največkrat spremljajo veliki popusti, običajno od 50 do 90 odstotkov. Ponudbe so časovno omejene, največkrat od enega dneva pa do enega tedna. Večinoma ponujajo storitve, kot so na primer nega obraza in telesa, nočitve v hotelih, gostinske storitve, izleti, vstopnine ...

Če potrošnik nakup določenega izdelka ali storitve oceni kot zanimiv, rezervira kupon in počaka, da se nabere zadostno število interesentov za istovrstni nakup. Ponudnik predhodno določi minimalno število potrebnih nakupov, da ponudba »uspe«, torej je nakup mogoče izpeljati le, če se zanj odloči dovolj kupcev. V primeru, da se »prijavi« manj kupcev, kot je bilo zapisano kot pogoj za nakup, nihče nič ne plača, če je določeno tudi največje možno število kupcev, nakup lahko »uspe« le najhitrejšim.


Slovenci svetovni prvaki

O tem, da smo Slovenci za računalnikom vse pogumnejši, priča podatek, da smo na eni izmed spletnih strani, ki omogočajo poceni skupinske nakupe, dosegli svetovni rekord, kar pomeni, da smo svetovni prvaki v panogi skupinskega nakupovanja! Z eno samo ponudbo (žar plošča za 2,9 evra) je bilo prodanih 25 tisoč kuponov. Kupci so tako presegli število tedanjega svetovnega rekorda - 18.500 prodanih kuponov, s čimer naj bi bilo slovenskim kupcem prihranjeno skoraj četrt milijona evrov.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

popusti , nakupovanje

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.