Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

V čustva usmerjena partnerska terapija

Ko smo ljubljeni, cvetimo. Sporočilo evolucije ni, da preživi najmočnejši, temveč da preživi tisti, ki je najbolj negovan. Ljubezen daje neskončno veliko.
Ko smo ljubljeni, cvetimo. Sporočilo evolucije ni, da preživi najmočnejši, temveč da preživi tisti, ki je najbolj negovan. Ljubezen daje neskončno veliko.

Povezano

»Čeprav smo si ljudje različni, vsi nosimo enako željo v sebi. Vsak hrepeni po nekom, ki bi mu nudil uteho in bližino, po nekom, s katerim bi lahko delil vesele trenutke ali lažje prebrodil boleče. Naša notranja potreba nas vodi v to, da smo čustveno povezani z nenadomestljivimi drugimi,« razlaga dr. Sue Johnson, kanadska klinična psihologinja, ki je za Vivo spregovorila o tem, kaj je v ozadju partnerskih konfliktov in kako v čustva usmerjeni terapiji za pare (Emotionally Focused Couple Therapy – EFT) vrača zadovoljstvo v odnosu in življenju
Njeno sporočilo je, da se nam za srečno partnerstvo ni potrebno ukvarjati z učenjem učinkovitejših komunikacijskih veščin, proučevanja otroštva ali velikih romantičnih gest. Ključno je namreč, da si priznamo, da smo čustveno navezani na svojega partnerja in odvisni od njega, kot je dojenček od starševske nege, tolažbe in varovanja. Narava čustvene vezi ostaja v odrasli dobi enaka, partnerska nesoglasja pa izhajajo iz ogroženih osnovnih potreb po varnosti, gotovosti in bližini. Konflikti partnerjev so pravzaprav obupani klici po več varne povezanosti in sprejetosti, podobno kot dojenček v stiski z jokom kliče svojo mamo.

Teorija EFT tako sloni na konceptu teorije navezanosti, ki je sicer star več kot 50 let, ponuja pa najboljši vpogled v razumevanje, izboljšanje in nadgrajevanje odnosov, razloži sogovornica. Odrasli ljudje imamo zelo globoko in prirojeno potrebo po varni navezanosti in čustvenem stiku, tako kot potrebo po hrani, varnosti in spolnosti. »Nikoli ne prerastemo potrebe po ljubeči povezanosti,« poudarja dr. Johnson. »To je ključna preživetvena strategija naše vrste.«

Razumevanje in nadzorovanje čustev ne deluje

Veliko partnerskih terapij uči boljšo komunikacijo, reševanje težav na premišljen način in nadzorovanje čustev. EFT, pravi dr. Johnson, pa se osredotoča na to, kako se ljudje znajo soočati s svojimi čustvi in kako prenašajo čustvena sporočila partnerjem. »O stvareh, ki definirajo ljubezenski odnos, to so pozornost, želja in zaupanje ter sočutje, bližina in pristen stik, ne moreš razumno razpravljati. Obstaja veliko dokazov, da ljudi lahko naučiš komunikacijske veščine in da jih ljudje sicer lahko usvojijo, na primer komunikacijo na delu, ampak ta znanja prav nič ne spremenijo njihovega zadovoljstva z odnosom. To je napačen kanal. Te veščine lahko učinkovito uporabiš v odnosu le, ko se počutiš varno in blizu svojemu partnerju. Študije potrjujejo, da je za trajno in relevantno spremembo potrebno delati na čustveni ravni. Samo biti razumen in nadzirati čustva ne deluje, to je tako, kot bi želeli plesati s partnerjem v prisilnem jopiču.«

Ko nadzor prevzameta najhujša bolečina in strah

EFT ponudi transformativno izkušnjo povezave, v kateri partnerji uvidijo, kaj je v ozadju konfliktov. Ko se partnerja zapleteta v krog kritiziranja, pritiskanja, zahtevanja ali umikanja in ko vse to spremljajo jeza, anksioznost, panika in nemir, to v ozadju sprožata primarni čustvi – bolečina in strah, da si sam na svetu in da te partner nima rad, ali pa bolečina, povezana z mislijo, da nisi v redu in da karkoli narediš, to ne bo nikoli dovolj za partnerja. Takrat partnerja eden v drugem sprožita najhujše strahove in najbolj ozke obrambne mehanizme. »Drama romantične povezanosti je samo odrasla verzija povezanosti med otrokom in mamo.

Ko se ne počutimo povezane s svojim partnerjem, nas prevzame nekakšna panika, ker smo izgubili varno povezanost. Podoben proces doživlja tudi dojenček, prevzame ga strah in hudo trpljenje, izgubi čustveno ravnovesje, način, kako nadzorovati čustva.« To pomeni, da imajo nadzor naši primitivni možgani »Če izgubiš povezanost, gredo možgani v stanje zapuščenosti in strahu pred zavrnitvijo. To ni izbira. Tega ne moremo spremeniti, tak odziv je v nas vgrajen. Lahko izberemo samo, kaj bomo storili v naslednjem koraku. To je zelo težko. Večina od nas se zaustavi v negativnih ciklih, ostanemo ozkogledi in se odločimo, da je naš partner sovražnik, če pa nam uspe ohraniti čustveno ravnovesje, lahko vidimo širšo sliko.«


»Zakaj se ne pogovarjaš z mano?« »Zakaj bi se, ko si ves čas jezna?«

Terapevti partnerja naučijo, kako ustaviti ali zadržati negativne vzorce medsebojne interakcije ter prepoznati in poimenovati vsaj enega od globljih čustev, ki pridejo na površje v negativnih ciklusih ali trenutkih nepovezanosti. Nato jih učijo ustvarjati pozitivne vzorce približevanja partnerju in odzivanja nanj. Partnerja tako naučijo pošiljati jasna sporočila o tem, kaj v resnici potrebujeta drug od drugega, da bi ga drugi slišal v najglobljih čustvenih potrebah.

»Običajno se v terapiji zgodita dva ključna trenutka; prvi je ta, ko se odnos premika proti odtujenosti, drugi pa ta, ko si zaželijo povezanosti, varnosti. Običajen negativen ples med partnerjema, ki ga imenujem zahteva in umik, je videti takole. Partnerica reče: 'Zakaj se ne pogovarjaš z mano? Kako naj živim z nekom, ki se ne pogovarja z mano? Pogovarjaj se z mano. Če se ne boš, te bom zapustila. Potrebujem odgovor od tebe.' In nato dreza in dreza še naprej, da bi dobila odziv. On pa: 'Res? Le kdo bi se pogovarjal s tabo, ko si pa ves čas jezna. Si opazila, da si ves čas jezna? Prav, pa me zapusti.'

Jezno kritiziranje vedno sproži zavračanje in obrambo, to pa spet sproži jezno kritiziranje … In tako se partnerja vrtita v krogu, ki gre lahko v neskončnost. Kontekst ni pomemben. Če tega plesa ne vidita in se ne zavedata, kako vplivata eden na drugega, ne uvidita, da se tako le prizadeneta. Zavrnitev človeka, od katerega si odvisen, naši možgani namreč prepoznajo kot bolečino,« razlaga dr. Johnson. Ti pari pod vsem razočaranjem sprašujejo, ali lahko računam nate, se lahko zanesem nate? Mi stojiš ob strani? Ali se boš odzval, ko te bom potreboval? Sem zate pomemben? Ti kaj pomenim?

Uspešnim partnerjem uspe ugotoviti, da tako le strašijo eden drugega, zato se v pogovoru upočasnijo, uglasijo s partnerjem in uspejo pogledati širše, kaj se dogaja. Takrat lahko pogovor steče bolj umirjeno: »Počakaj, spet se zapletava. Želela sem samo stik s tabo, morda sem narobe začela, slišal si kritiko, nočem te prizadeti, nočem te odgnati stran. Lahko spet začneva na način, da se bova počutila varno, res se želim pogovarjati s tabo? …« Takrat partnerji tvegajo, potrebujejo pogum, da izrazijo svoje strahove in se odprejo partnerju, ga prosijo, da se jim približajo in da se zgodi ključen trenutek spremembe odnosa.

Ključni trenutek spremembe

Običajno je potrebnih 12 do 20 terapij, da partnerji ugotovijo, kako drug v drugem sprožajo negativne cikle in kako ustvariti pozitivne povezujoče izkušnje. »Narejenih je devet raziskav, ki kažejo, da povezovalni pogovori napovedujejo uspeh na koncu terapije, tudi leta po končani terapiji. Težava je čustvena nepovezanost in izguba občutka varnosti, občutek zavrnitve ali zapustitve. Rešitev predstavlja transformirajoči trenutek, v katerem se partnerja spet povežeta. Ti trenutki so tako nagrajujoči in tako pomembni za našo prirojeno potrebo po navezanosti, da ko jih partnerja enkrat izkusita in vesta, po kateri poti to spet dosežeta, to želita početi vedno znova.

Če lahko nekomu pokažemo, kako v resnici hrepenimo po povezanosti, ta potreba premakne partnerja na novo točko. Kot bi se vrnila domov. Ta del procesa pari opisujejo kot poglobljeno doživljanje ljubezni, ki jo občutijo do partnerja. EFT je učinkovit, ker gre v samo središče težav v odnosu, rešuje težave čustvenih potreb in strahov. V več kot 25 letih raziskovanja sem ugotovila, da približno 75 odstotkov parov, ki gredo čez proces terapije, zmore izstopiti iz začaranega kroga prepirov in nepovezanosti, veliko več pa jih poroča o izboljšanju odnosa. Rezultati so dolgotrajni tudi pri parih, ki jim je grozila ločitev.« A tudi če so bili odnosi v preteklosti negativni, še doda dr. Johnson, lahko pridobimo občutek varnosti v trenutnem odnosu, če pridobimo nove, bolj pozitivne izkušnje.

Kaj pa samsko življenje?

Tisti, ki so izkusili varno povezanost v svojem življenju, nosijo veliko pozitivnih likov ljubeče povezanosti v sebi in ti so vedno vir zanje. Zato tudi samsko življenje ne pomeni vedno, da se počutiš izolirano in nepovezano z drugimi, razlaga sogovornica. »Tudi Dalaj Lama preživi veliko časa sam, ampak še vedno govori o tem, kako se poveže z ljubeznijo svoje matere v svojih mislih, ko je jezen ali prestrašen. Če živimo sami, ker se bojimo drugih, ker ne moremo najti načina, da bi se povezali, ali ker smo zatrli to svojo potrebo ali se ji izogibamo, takrat načrtno delamo na tem, da druge držimo stran od sebe. To seveda ni dobro in pušča posledice – na čustvenem ravnovesju, pri zadovoljstvu z življenjem ter na fizičnem in duševnem zdravju. Življenje brez varnega zatočišča in varne osnove z drugimi je težko.«

Varna, zdrava navezanost ne pomeni šibkosti ali odvisnosti

Varno navezanost opredeljuje obojestranska dostopnost, odzivnost in vključenost, da se partnerja lahko obrneta in odzivata eden na drugega, še posebej, ko se počutita netrdno in ranljivo. V takih trenutkih si dajeta občutek povezanosti, bližino, varnost in podporo. Takšna zdrava navezanost te dela močnejšega, prek nje dobiš večji vpogled v to, kdo si, in tudi bolj pozitiven pogled nase in na svet. To so tudi glavne sestavine dobrega partnerstva, poleg spolnosti in skrbi za drugega, sklene dr. Johnson. A slednji dve v bistvu opredeljuje povezanost. Če sta partnerja ljubeče povezana, imata boljše spolno življenje in tudi bolje skrbita eden za drugega. »Vsi bi morali stremeti k varni povezanosti, saj odpira vrata v večje zadovoljstvo z življenjem, vpliva na boljše duševno, čustveno in fizično zdravje, večji občutek varnosti in trdnosti, daje samozavest in gradi tudi bolj ljubeče druge odnose. In še bi lahko naštevali.«


KAKO POMEMBNA JE ZADOVOLJUJOČA SPOLNOST ZA VZDRŽEVANJE LJUBEZENSKEGA ODNOSA?
Dr. Johnson pravi, da je dober seks sestavni, ne pa najpomembnejši del srečnega partnerstva. Zadovoljni partnerji samo od 15 do 20 odstotkov svoje sreče pripisujejo spolnosti, nesrečni partnerji pa 50 do 70 odstotkov. Spolnost je običajno prva stvar, ki jo poslabšanje odnosa prizadene, zato predstavlja tako veliko težavo za nezadovoljne partnerje. Srečnim parom spolnost predstavlja le enega od različnih virov zadovoljstva in intimnosti.

NAVEZANOST UBLAŽI BOLEČINO

Tvorjenje oksitocina, hormona ljubezni, je naravna možnost spodbujanja navezanosti. Pri ljudeh se sproža oksitocin, ko smo v bližini ali v tesnem telesnem stiku z osebo, na katero smo navezani, še posebej v trenutkih močnih čustev, kot na primer med orgazmom ali dojenjem. Celo samo razmišljanje o osebi, ki jo ljubimo, lahko sproži naval oksitocina, ki zmanjša izločanje stresnih hormonov, kot je kortizol. Z raziskavo, še pove dr. Johnson, so ugotovili, da se ob varni navezanosti s partnerjem celo spremeni odziv možganov na nevarnost.

V raziskavi so slikali možgane osebe pred začetkom terapije EFT. Povedali so ji, da ko bo zagledala nad sabo X, jo bo stresel električni šok. Za roko jo je držal neznanec ali partner in v obeh primerih je bil šok boleč. Po terapiji, po povezovalnem pogovoru, so ponovno slikali možgane. Če je osebo držal za roko neznanec, je bila slika možganov enaka kot v prvem poskusu. Če pa jo je držal partner, je bila povsem drugačna, obenem šok ni več bolel, temveč je bil samo neprijeten.

Viva predstavlja

Dr. Sue Johnson deluje kot profesorica klinične psihologije na Univerzi v Ottawi in je vodja Inštituta za pare in družine v Ottawi v Kanadi ter Mednarodnega centra za odličnost in v čustva usmerjeno terapijo. Več o njenem delu lahko izveste tudi v slovenskem prevodu njene knjige Močno me objemi. Sedem pogovorov za vseživljenjsko ljubezen, ki je pri nas izšla lansko leto. V čustva usmerjeno terapijo so v Sloveniji nekateri terapevti poimenovali tudi emocionalno usmerjena terapija (EUT), zato da bi jo ločili od tapkanja, pri katerem se uporablja tudi kratica EFT, nekateri terapevti pa uporabljajo izraz emocionalno oziroma čustveno fokusirana terapija.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

emocionalno usmerjena terapija , eut

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.