Osebnost in zdravje

Nekateri psihologi verjamejo, da ima osebnost tako ključno vlogo pri zdravju, da bi bilo nujno potrebno vključiti oceno osebnostnih lastnosti tudi v rutinski zdravniški pregled, saj bi bila lahko pomemben dejavnik tveganja, podobno kot družinska anamneza in škodljivo vedenje, kot je kajenje.
Nekateri psihologi verjamejo, da ima osebnost tako ključno vlogo pri zdravju, da bi bilo nujno potrebno vključiti oceno osebnostnih lastnosti tudi v rutinski zdravniški pregled, saj bi bila lahko pomemben dejavnik tveganja, podobno kot družinska anamneza in škodljivo vedenje, kot je kajenje.

Znanstveniki že dalj časa raziskujejo, ali nam lahko naša osebnost pomaga, da bomo živeli dlje ali pa nam povečuje tveganje, da bomo imeli visok krvni pritisk ali holesterol ali morda zboleli za artritisom, sladkorno boleznijo ali katero od bolezni srca. Tega sta se zavedala že Hipokrat in Galen v antični Grčiji, ki sta za štiri tipe osebnosti predvidela dovzetnost za določene telesne in duševne bolezni.

Do danes je bilo na tem področju narejenih že veliko raziskav, ki potrjujejo, da lahko naše lastnosti napovedujejo, kako zdravi bomo. Eden od razlogov, zakaj lahko osebnost vpliva na naše zdravje, se skriva v tem, da pomeni strategije, s katerimi se soočamo s težkimi situacijami v življenju, te pa dejansko pomenijo, kakšna vedenja in navade imamo.

Tako lahko takrat, ko smo pod stresom, denimo, posežemo po kajenju ali pitju alkohola, kar je seveda veliko bolj nevarno za zdravje, kot če bi v težki situaciji raje šli na sprehod ali se pogovorili s prijateljem. Seveda to ne pomeni, da smo že vnaprej obsojeni na določeno bolezen, temveč lahko ugotovitve beremo kot opomin za to, da poskušamo spremeniti tiste navade in vedenja oziroma odzivanja, ki najbolj slabijo naše zdravje.


Najbolj zdravi so vestni in odprti ljudje

Najbolj zdravi so se izkazali tisti, ki so zelo vestni, ekstrovertirani, odprti in prijateljski in so obenem še čisto malo nevrotični. Kot je ugotovila raziskava na univerzi Duke, imajo organizirani, odgovorni in delavni ljudje 37 odstotkov manj možnosti, da jih bo doletela možganska kap. Obenem bodo ti ljudje tudi na dolgi rok dlje zdravi. Velja pa tudi obratno, med tistimi, ki so najmanj vestni, jih bo približno 45 odstotkov razvilo več bolezni v primerjavi s samo 18 odstotki najbolj vestnih. Najmanj vestni bodo pogosteje predebeli, imeli zvišane vrednosti holesterola, vnetja, visok pritisk in več težav z boleznimi dlesni. Bolj vestni ljudje se bodo verjetneje bolj zdravo prehranjevali in se gibali, pa tudi manj bodo impulzivni, kar bi jih lahko vodilo do manj zdravih odločitev. Lahko pa imajo težave s prebavili, če so preveč delavni in si postavljajo previsoke cilje, so še ugotovili raziskovalci.

Druga raziskava, objavljena v reviji Social Psychology and Personality Science, je odkrila, da imajo odprti ljudje, to so ljudje z bogato domišljijo, ki so radovedni in razumevajoči, iščejo nove izkušnje in imajo raznolike interese, manj možnosti, da bodo zboleli. Ta osebnostni tip je tudi močno povezan z dobrim zdravjem, saj se pri njih za 31 odstotkov zmanjša verjetnost za možgansko kap, pri njih je tudi za 17 odstotkov manjša verjetnost za težave s srcem in za 29 odstotkov manjša verjetnost za visok pritisk.

Optimisti niso nujno zdravi

Morda je presenetljivo, da pesimizem ni nujno slab za naše zdravje, temveč je lahko tudi varovalen, če se zaradi pesimizma in strahu pred prihodnostjo izogibamo tveganemu vedenju, živimo bolj previdno in varno. Obenem ljudje, ki imajo nizka pričakovanja glede zadovoljujoče prihodnosti, živijo bolj zdravo. Študija na 40.000 ljudeh je ugotovila, da imajo pretirano optimistični ljudje, ki so tudi svojo prihodnost ocenjevali kot pretirano dobro in zadovoljujočo, večje tveganje za nastanek bolezni in posledično smrt, saj lahko verjamejo, da njihove slabe navade, kot je denimo kajenje, ne morejo vplivati na njihovo zdravje. Sicer pa velja, da je »zmerni« optimizem dober za telesno in psihično zdravje, saj imajo optimisti višjo kakovost življenja, so bolj odporni na stres ter učinkoviteje in lažje rešujejo težave.

Kaj pa ekstrovertirani?

Ekstrovertirani ljudje so običajno pozitivno naravnavi, zgovorni in družabni, kar ima lahko tudi negativne posledice za zdravje, saj lahko denimo preveč pijejo, kar lahko vodi do kroničnih težav, kot so debelost, sladkorna bolezen in bolezni srca. Imajo pa ekstrovertirani ljudje tudi za 17 odstotkov bolj aktivne gene, ki sprožijo vnetja, v primerjavi z drugimi osebnostnimi tipi, kar lahko kasneje v življenju vodi do bolezni, kot so rak in bolezni srca.

Ekstrovertiranim ljudem pa izboljšuje zdravje njihova povezanost z drugimi, če druženje spodbuja zdrave navade in zmanjšuje stres, obenem se tudi lažje pogovorijo s svojim zdravnikom, če imajo težave, kar je lahko pomembno za naše zdravje. Pretirana sramežljivost, zaprtost vase in izogibanje druženju je lahko nevarno, saj bodo ti ljudje bolj verjetno izpustili pregled pri zdravniku, kar pomeni, da bodo lahko kasneje izvedeli za morebitno diagnozo.

Nevrotičnost je slaba, a lahko tudi dobra za zdravje

Obstajata namreč dva tipa nevrotikov, tisti, ki so obsesivni, in tisti, ki zaradi svoje nevrotičnosti živijo bolj zdravo, podobno kot vestni ljudje. Prvi, ki jih neprestano tarejo skrbi, bodo bolj verjetno razvili možgansko kap, astmo, artritis in nekatere vrste raka, pravijo na univerzi Rochester. Obenem bodo nevrotiki tudi pogosteje trpeli za splošno anksioznostjo, depresijo, paničnimi napadi, antisocialno osebnostno motnjo in pogosteje zlorabljali droge.

Jeza in stres nevarna za srce

Tudi jezni in sovražno nastrojeni ljudje, kot smo že pisali v eni izmed prejšnjih številk Vive, so manj zdravi, saj lahko pojedo in pokadijo več, obenem pa se manj gibajo, kar pomeni, da so lahko v srednjih letih predebeli, imajo visok krvni pritisk in povišan holesterol. Obenem je tudi večja verjetnost, da bodo imeli motnje ritma srca. Večina težav je povezanih s stresnim hormonom kortizolom ter večjim vnetjem koronarnih arterij, kar vodi v večje tveganje za nastanek srčne kapi.

Študija, objavljena v reviji The Lancet, je denimo odkrila, da dolgotrajni stres vodi v večje tveganje za srčno in možgansko kap, stres, kot so ugotovil v študiji univerze Harvard, je enako pomemben dejavnik tveganja, kot sta kajenje in visok krvni tlak. Če si bolj sproščen, če lažje prenašaš stres, pa to pomeni višjo kakovost življenja in tudi nižje tveganje za nastanek bolezni srca. Manj anksioznosti pomeni močnejši imunski sistem, na dolgi rok pa pomeni tudi manj težav s prebavo in srcem.

Ne vdajte se!

Ustrežljivi, zaupljivi in altruistični ljudje, ki radi pokažejo drugim, da jim je mar zanje, znajo sprejemati kompromise z drugimi in cenijo dobre odnose z drugimi. Ti so lahko bolj zdravi, če njihova ustrežljivost pomeni, da bodo tudi bolj sledili navodilom zdravnika in dosledno jemali predpisana zdravila. Če so preveč ustrežljivi, pa ima to lahko tudi negativne posledice za zdravje, saj lahko občutijo preveč stresa. Lahko so tudi preveč pasivni, kar pomeni, da bodo sprejeli težave kot svojo usodo in bodo obstali v vlogi žrtve, ki si sama ne more pomagati, ampak pričakujejo, da bodo drugi urejali stvari namesto njih. Verjetneje je tudi, da se bodo pogosteje pritoževali in čakali, da se bodo težave uredile same.

Ne glede na to, katera osebna lastnost vam kroji zdravje, si zapomnite, da ste vi tisti, ki lahko največ storite za svoje zdravje – s svojim odločitvami in življenjskimi izbirami. Osredotočite se na tiste, ki jih lahko spremenite.

Kaj pove telo o vaših lastnostih?

  • Predebeli moški so običajno manj vestni, a bolj odprti za nove izkušnje, predebele ženske pa so običajno bolj nevrotične, bolj prijazne in bolj odprte za nove izkušnje.
  • Večja je verjetnost, da boste imeli visok pritisk in tudi višje tveganje za nastanek bolezni srca, če ste zelo tekmovalni, organizirani, ambiciozni, nepotrpežljivi, ves čas nadzorujete svoj čas in obveznosti ter/ali ste tudi agresivni.
  • Sindrom razdražljivega črevesja imajo pogosteje ljudje, ki so bolj nevrotični in vestni, manj odprti ter manj prijazni.
  • Ljudje z migrenami so pogosteje nevrotični, bolj občutljivi na stres, se težje sprostijo in so bolj napeti v primerjavi z ljudmi, ki nimajo pogostih migren.
Veronika Podgoršek

dr. Veronika Podgoršek psihoterapevtka

Postavi vprašanje

Zlatko Fras

dr. Zlatko Fras dr. med. spec. internist

Postavi vprašanje

Marjan Berginc

Marjan Berginc dr. med. spec. splošne medicine

Vsi Viva strokovnjaki