Louise L. Hay in njena zapuščina

Nives Pustavrh
ponedeljek, 13. november 2017

Dela Louise L. Hay so bila prevedena v 25 jezikov, izdali pa so jih v več kot 30 državah. Samo njena druga knjiga, Življenje je tvoje, iz leta 1984 je bila prodana v več kot 50 milijonih izvodov. A uspeh se ni zgodil čez noč.

Louise L. Hay - Kraljica samopomoči

Louise L. Hay velja za eno najbolj priznanih začetnic gibanj samopomoči in kraljico new-age literature, ki je vplivala na milijone ljudi po vsem svetu. Njena dediščina, ki jo je zapustila v 90. letu starosti 30. avgusta letos, ko je preminula mirno v spanju, je za mnoge neprecenljiva. Kljub temu njeni nauki niso brez kontroverznosti in kritike. Je mogoče povsem slepo in predvsem brez škode slediti njenim nasvetom?

Telo je zrcalo naših prepričanj

Louise je bila prepričana, da je znotraj vsakega od nas moč, ki nas lahko usmerja k popolnemu zdravju, popolnim odnosom, popolnim karieram in nam pomaga doseči bogastvo vseh vrst. Da bi mogli vse to pridobiti in obdržati, pa je potrebno naprej verjeti, da je to mogoče, nato pa opustiti življenjske vzorce, ki ustvarjajo okoliščine, ki jih ne maramo. Svojo prvo knjigo, Telo je tvoje, je izdala leta 1976, ko je bila stara 50 let. To je bilo dolgo pred tem, ko je sploh postalo moderno govoriti o tem, da sta telesno in duševno zdravje povezana. Od prve izdaje je knjiga postala nepogrešljiva neštetim bralcem po vsem svetu. S svojimi nasveti je v knjigi želela v ljudeh prebuditi zmožnost, da sami prispevajo k procesu zdravljenja.

Da bi postali celi ali zdravi, moramo uravnotežiti telo, um in duha, je verjela Louise. Dobro moramo skrbeti za svoje telo. Prevzeti moramo pozitivno miselno naravnanost glede sebe in življenja ter poskrbeti za močno duhovno vez. Ko je to troje uravnovešeno, uživamo v življenju. »Noben zdravnik, noben zdravilec nam tega ne more dati, če se ne odločimo, da bomo sodelovali v procesu zdravljenja. Naredite spisek vseh bolezni, za katerimi ste kdaj zboleli, nato pa si oglejte miselne vzroke. Odkrili boste vzorec, ki vam bo veliko povedal o vas. Izberite nekaj afirmacij, novih miselnih vzorcev, in jih ponavljajte. Pomagale vam bodo razgraditi stare vzorce, ki jih že tako dolgo nosite v sebi,« svetuje Louise.

»Verjamem, da sami ustvarimo vsako tako imenovano 'bolezen' v našem telesu. Telo je, tako kot vse drugo v življenju, zrcalo naših misli in prepričanj. Neprestano nam govori, če si le vzamemo čas in mu prisluhnemo. Vsaka celica vašega telesa se odziva na vsako vašo misel in na vsako besedo, ki jo izrečete.«

Migrene imajo ljudje, ki preveč pritiskajo nase

To podkrepi tudi s primeri, kako dolgotrajni načini mišljenja in govorjenja ustvarjajo telesne drže, načine obnašanja ter bolezni. Oseba s stalno namrščenim obrazom denimo tega ni ustvarila z radostnimi in ljubečimi mislimi. Telesa in obrazi starih ljudi jasno prikazujejo, kakšne miselne vzorce so imeli v življenju. Razdelala je tudi, kateri miselni vzorci lahko ustvarjajo določene bolezni v telesu, za katere sicer pravi, da ne držijo stoodstotno za vse ljudi, temveč lahko vsaj pomagajo, da začne vsak iskati vzrok svojih težav.

Tako je denimo zapisala, da je možen vzrok za alzheimerjevo bolezen želja po zapustitvi tega planeta oziroma nezmožnost, da se soočimo z življenjem takšnim, kot je. Možen vzrok za rektalno krvavenje pa je videla v jezi in frustraciji. Glavobol nam govori, da mislimo, da smo nekaj naredili narobe, migrene pa si ustvarjajo ljudje, ki bi bili radi popolni in zelo pritiskajo nase in verjetno tudi prikrivajo jezo. Težave s hrbtom navadno pomenijo, da čutimo, da nam manjka opora. Prepogosto mislimo, da nam oporo dajejo le naša služba ali družina ali soprog.

V resnici nam vso oporo daje vesolje, življenje samo, pravi Louise. Tako bolečine v zgornjem delu hrbta pomenijo, da občutimo pomanjkanje čustvene podpore (mož/ljubimec/prijatelj/šef me ne razume ali me ne podpira), srednji del hrbta predstavlja krivdo in vse, kar skrivamo za hrbtom, če nas skrbi denar, pa verjetno boli spodnji del hrbta.

Zloraba, posilstvo, ločitev …

K njeni popularnosti je veliko prispevala organizacija podpornih srečanj za homoseksualce z aidsom, zaradi česar jo je nato v svojem šovu gostila tudi Oprah Winfrey. Njena zgodba o uspehu, ki je verjetno podobna zgodbam milijonov njenih bralcev, pa se je začela pisati že veliko prej. Kot jo je povedala novinarki časopisa The New York Times, se je rodila 8. oktobra 1926 v Los Angelesu materi, ki ni imela srečnega življenja. Poročila se je namreč z moškim, Louisinim očimom, ki je bil nasilen. Ob tem, da jo je zlorabljal očim, jo je pri okrog petih letih posilil še sosed.

Pri petnajstih letih je pustila srednjo šolo in nato pri šestnajstih rodila svojega edinega otroka, hči, ki jo je oddala v posvojitev. Odselila se je v Chicago, kjer je nekaj let opravljala služabniška dela, nato pa se je v 50. letih prejšnjega stoletja preselila v New York, kjer se je preimenovala in – na novo rodila. Ni se namreč rodila kot Louise Hay. Imela je srečo, da je lahko začela delati kot manekenka in se poročila z angleškim poslovnežem, s katerim je potovala po svetu in se gibala med pomembneži. Ko jo je po 14 letih mož pustil zaradi druge ženske, je bila obupana.

Članek se nadaljuje »

Galerija

Louise L. Hay je bila prepričana, da smo si tudi vse nadloge, ki nas doletijo, v svoje življenje privabili sami – predvsem z negativnimi prepričanji, kot so: »Nisem dovolj dober/a«, »Meni se dobre stvari ne dogajajo«, »Nihče me ne mara« in na tisoče podobnih. Svetovala je, da se je potrebno ustaviti, se morda pogledati v ogledalo in si reči, da se imamo radi.