Starši in družine istospolno usmerjenih mladih

Čustva, pogum in ljubezen

Ste oče ali mati fanta, ki so mu všeč fantje? Je vaša hčerka nedavno povedala, da se je zaljubila v dekle? So vaši otroci med tistimi, ki so jim všeč oboji ali pa jim to morda še ni povsem jasno? Mislite, da bi radi spregovorili o tem, pa si doslej niso upali?

Pričakovanja, sanje in resničnost

Pod vplivom družbenih in kulturnih norm, lastnih želja in sanj pripravijo starši življenjski scenarij za svojega otroka, ki naj bi se odvijal po teh korakih: zaljubljenost v prijetno osebo nasprotnega spola, poroka, vnuki, nekje vmes pa še prijetna služba ... Toda resničnost je lahko drugačna; starše in sorodnike lahko nepripravljene preseneti spoznanje, da je njihov otrok gej ali lezbijka. Da si torej želi partnerskega, čustvenega in spolnega razmerja z osebo istega spola.

Splošno znano dejstvo je, da otroci vedno presenečajo! Ne poročijo se z osebo, ki se zdi staršem primerna, ne odločijo se za poklic, ki se zdi staršem pravi, ne živijo tam in tako, kot bi se zdelo prav staršem ... Toda družba bolje pripravi starše na to, da se spopadejo s takimi in podobnimi okoliščinami, kot na to, da bi se soočili z otrokovo "netradicionalno" spolno usmerjenostjo.

Prvi odzivi staršev ob spoznanju, da je njihov mladostnik ali mladostnica gej ali lezbijka, so pogosto šok, jeza, zanikanje, občutki krivde in občutki izgube. To so normalne posledice. Vendar je treba vedeti: čeprav se morda zdi, da ste izgubili otroka, ga niste! Otrok je še naprej ista oseba, kot je bil včeraj. Izgubljene so le nekakšne sanje o otroku in predstava, da lahko berete njegove misli.
 

Otrok vas potrebuje: zdaj!

Razkritju navadno sledijo burni odzivi staršev, ki nastanejo na temelju prenagljenih čustev. Za tako vedenje ne bi smelo biti ne časa ne prostora. Če kdaj, potem vas vaš otrok potrebuje zdaj! Pomembno je, da mu pokažete, da ga imate radi, čeprav ste zmedeni in presenečeni, ker o istospolni usmerjenosti ne veste veliko ali dovolj. Pomislite vendar, kako je njemu, koliko moči in poguma je moral zbrati, da se vam je lahko odkril. Pomirite ga. Tudi če navzven deluje miren, je v notranjosti vznemirjen in zmeden, verjetno bolj kot vi.

Če se vam hči ali sin zaupa, je to znak ljubezni ter potrebe po podpori in razumevanju. Veliko poguma je treba! Kaže se tudi velika želja po iskrenem odnosu z vami odnosu, v katerem imate lahko radi svojega otroka, kakršen je, in ne, kakršnega bi želeli, da je.

Koristilo bo, če se poučite o spolni usmerjenosti. To ni bolezen. Za spolno usmerjenost se ne more nihče odločiti, to je nekaj, za kar nima nihče "zaslug". Krivda ni ne pri materi in ne pri očetu. Otrok v istospolno usmerjenost ni bil zapeljan. In seveda ne gre "samo za fazo, ki jo boš že prerasel".