Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Ločitev po slovensko


(stran 2 od 2)



Moje, tvoje, najino?

Pravni red določa ureditev premoženjskih razmerij tako, da je posebno premoženje tisto, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze; to premoženje ostane njegova last tudi takrat, ko zakonska zveza preneha. Če ima denimo zakonec ob sklenitvi zakonske zveze vikend na morju, je to njegovo posebno premoženje, ki bo kot tako ostalo tudi v primeru razveze in delitve premoženja. Med posebno premoženje spada tudi premoženje, ki ga zakonec pridobi v času trajanja zakonske zveze, vendar drugače kot z delom. Sem spadajo darila in dediščina enega od zakoncev.

Skupno premoženje je tisto, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze. Plače obeh sodijo v skupno premoženja, četudi je zaposlen samo eden od zakoncev, drugi pa skrbi za družino. K skupnemu premoženju spada tudi vse, kar sta partnerja kupila s plačami in posojili. Nekatere oblike skupnega premoženja je mogoče oceniti v denarju, za druge pa to ne velja (vzgoja in varstvo otrok), čeprav imajo enak pomen kot delo in zaslužek od redne zaposlitve.

Pol-pol

Zakon določa, da pri delitvi skupnega premoženja šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, vendar lahko zakonca dokažeta, da sta k skupnemu premoženju prispevala v drugačnem razmerju. To pomeni, da vsakemu zakoncu (razen če ne dokaže drugače) pripada 50-odstotni delež skupnega premoženja. Zakonec, ki je prepričan, da je njegov delež večji, mora to tudi dokazati. Pri tem ni pomemben zgolj dohodek vsakega zakonca, ampak tudi drugo delovanje, denimo pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja … Zato sodišče v pravdah, pri katerih ugotavlja delež enega in drugega zakonca, vedno upošteva vse te okoliščine.

Če ima eden od partnerjev višji dohodek, vendar s svojim delom manj prispeva k normalnemu delovanju gospodinjstva in družine, drugi pa posledično ustvari manjši dohodek, ker prevzame skrb v gospodinjstvu in družini, sta lahko deleža obeh partnerjev na ustvarjenem skupnem premoženju povsem enakovredna. Višji dohodki enega od zakoncev ob izenačenem prispevku obeh k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino pa se morajo praviloma odraziti v večjem deležu na skupnem premoženju.


Brez drugega nič

Zakon določa tudi način razpolaganja s posebnim in skupnim premoženjem partnerjev. S posebnim premoženjem razpolaga zakonec samostojno, medtem ko s skupnim premoženjem upravljata in razpolagata oba zakonca – skupno in sporazumno. Kaj to pomeni v praksi? Eden od zakoncev ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem, na primer na hiši, ki sta jo zgradila v času zakonske zveze (denimo, da bi ga prodal ali obremenil s hipoteko), če hiša spada v skupno premoženje zakoncev. Drugi zakonec, ki bi bil zaradi takega razpolaganja prikrajšan, bi lahko takšno pogodbo, denimo prodajo, izpodbijal. Enako velja za skupno premoženje po ločitvi (ki ni razdeljeno).

Ali je pravna pomoč nujna?

Za postopek ločitve partnerja ne potrebujete odvetnika, priporočljivo pa se je obrniti na pravne strokovnjake za razjasnitev dejanskega stanja in pravnih vprašanj. Ti vam lahko pojasnijo, kako poteka ločitev na sodišču, kakšen je postopek in kaj lahko od njega pričakujete. To je še posebej pomembno, če sta s partnerjem sprta in se ne znata sporazumeti o tem, kaj spada v skupno premoženje. Pravni strokovnjak vam lahko razjasni, do katerih deležev ste upravičeni oziroma kaj vse sodi v skupno premoženje. Če bosta premoženje razdelila sporazumno, bosta pri ločitvi potrebovala notarja, ki bo napisal sporazum o delitvi skupnega premoženja. Če se o delitvi premoženja ne strinjata, bosta zahtevala, naj o tem odloči sodišče (v tem primeru ne potrebujete notarja).

Posledice razveze zakonske zveze in posledice prenehanja zunajzakonske skupnosti so torej povsem izenačene – oba sta ustvarjala skupno premoženje, v zvezo pa prišla s svojim. Ali se poročite in razvežete ali pa živite na koruzi in se razidete – po zakonu vam pripada enako.

Kaj pa milijoni Slavice Ecclestone?

Zgodba Slavice Ecclestone bi bila v Sloveniji uresničljiva samo, če bi Bernie obogatel v času trajanja zakonske zveze. Njegovo premoženje, ki ga je pridobil z delom, bi namreč štelo za skupno premoženje, sodišče pa bi moralo ugotavljati delež Slavice in Bernieja na skupnem premoženju (na zahtevo tistega, ki zatrjuje in dokazuje, da je njegov delež večji). Pri tem bi sodišče poleg dohodka vsakega zakonca upoštevalo tudi pomoč, ki jo je zakonec nudil drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja … To obenem pomeni, da bi Bernieju – glede na zasluženo bogastvo – pripadal veliko večji delež kot Slavici, a ob izenačenem prispevku k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino.

Imate kakšno pravno vprašanje?

Odslej se lahko za nasvete brezplačno obrnete na Vivino novi strokovnjakinjo, univerzitetno diplomirano pravnico Ajda Vodnjov, eno od avtoric tega prispevka, ki vam bo razjasnila vsako pravno zagato. Glede kateregakoli pravnega področja ji lahko pošljete vprašanje na povezavi viva.si/Strokovnjaki/Podrobnosti/9955/Ajda-Vodnjov.





Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

ločitev , razveza

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.