Popolna mati

Branko Gradišnik
Branko Gradišnik

Kaj rečem materam, ki si želijo nasveta, kako biti »popolne«? »Tako kot je starejši človek manj star od starega človeka, je popolna mati manj dobra od še kar dobre matere …«

Vzajemna ljubezen med staršema

Pojdimo od začetka. Vsaki materi, če ima moža oziroma »partnerja«, najprej rečem, da vzgoja otrok ne poteka v odnosu do otroka, ampak znotraj razmerja s sozakoncem. Starša sta živi zgled: otrok se vzgaja sam od sebe, s posnemanjem, z nezavednim notranjenjem tako matere kot očeta, še sploh pa razmerja med njima. Fantek se od matere nezavedno uči, kakšne so ženske, od očeta pa, kakšen bo on, ko »bo bil velik«. Punčka se od matere uči, kakšna naj bo, ko bo velika, pri očetu pa, kako se prepustiti moškemu. Zato je tako pomembno, ali obstaja med ženo in možem vzajemna ljubezen (ne začetna zaljubljenost, ampak dobra volja v skupnem življenju).

Če ljubezen obstaja, če sta starša drug z drugim ljubezniva, drug ob drugem vesela, drug drugega željna, potem praviloma ni treba nič kaj posebej skrbeti za otrokov razvoj. Ker če sta takšna med sabo, kljub učinkom privajenosti, bosta nekako takšna tudi do otroka, kjer rutine ni, kajti otrok raste, se ves čas razvija, spreminja, preseneča.

In obratno: če je z otrokom kak problem, je treba njegov vir iskati pri materi, očetu ali starših kot celoti. Tu se potem problem preloži na terapevta, ki mora biti zelo spreten, če želi staršem odpreti oči. Kadar se to ne da, rečemo, da starši prek otroka tešimo svoje potrebe. A v tem članku nagovarjam motivirane mamice, bralke Vive, tako da pustimo to.

Dve vlogi samohranilke

Če mati nima moža/partnerja, je zadeva malo bolj zapletena, kajti mati samohranilka, ki dandanes podlega iluziji o »brezpogojni ljubezni«, je prisiljena spričo otrokovih »prestopkov« spet in spet skakati iz vloge ljubeče mamice v vlogo strogega očka. Ker se to dogaja v eni in isti osebi, bo otrok upravičeno zmeden: mamo bo doživljal zdaj kot dobro vilo ali boginjo, zdaj kot besnečo čarovnico. (Saj odkod pa sta se v človeški zavesti oblikovala ta dva lika?)

Pojdite v katerikoli supermarket – sami, z otrokom bi bila preizkušnja premučna. Najdite si primeren kotiček in glejte od tam, kako ravna velika večina nakupovalk – ne gre jim sicer zameriti, ko imajo toliko vsega na plečih – s svojimi otročiči. Pripeljale so jih kot dobre vile v Aladinovo špiljo z zakladi – ker jih niso imele doma komu prepustiti – na, zdaj pa jih ozmerjajo, če skušajo črhniti svojo drobno željo.

Kako naj se tak otrok ne navadi zamolčevati samega sebe? Njegovo notranje vesolje ostaja grozeče nepredvidljivo tudi v trenutkih, ko se mamica sicer predaja prijazni igri z njim.

No, ta problem je v veliki meri odpravljen, če se mati zaveda, da ji ni treba biti »popolna« – da bo ne le zadoščalo, ampak bo za otrokov razvoj izrecno koristno, če se bo zadovoljila z vlogo »še kar dobre« oziroma »zadosti dobre matere«.

Prikrajšanja vodijo v zrelo osebnost

Spočetka je dete eno z materjo, eno z vsem svetom. Zato je D. H.Winnicott (gl. spodaj) lahko rekel: »Otročiček – saj česa takega menda ja sploh ni!« Kar je, je namreč »matričiček«. In vse dokler to simbiotično bitje ne izkusi prikrajšanj (žeje, lakote, kolik, hladu, hipne samosti), se ne bo zavedelo, da obstaja karkoli zunaj njega. Pot v osebnost pelje skozi»slabe« izkušnje. »Popolna mati«, ki bi otrokove potrebe vedno potešila, preden bi se jih zavedel in jih izrazil, bi ga zadržala na stopnji za življenje povsem nepraktičnega »oceanskega polzavedanja«, infantilne nirvane.

K sreči do te skrajnosti ne pride, kajti nobena mati ne zmore tešiti gonskih vzgibov otročička, preden jih ta ne izrazi (recimo z jokom). In nobena hvalabogu niti nima toliko časa in energije in volje, da ne bi otročka kdaj pustila vsaj kratek čas nepotešenega. Spomnite se, kaj ste morale pretrpeti, ko ste otročička privajale samostojnega spanja. (In kaj je šele pretrpel on!) Prikrajšanja oblikujejo zavest o Sebi in Nesebi. S tem šele se začne dialog.
Članek se nadaljuje »


Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Peter Preskar

Peter Preskar dr. med. spec. oftalmolog

Vsi Viva strokovnjaki