Kako dober sogovornik ste otroku?

"Premalo je samo poznati pasti zasvojenosti, pomembno jih je tudi prepoznati. Z mladimi ni nič narobe, strah nas je lahko za nas, odrasle, saj mi nismo kos današnjemu svetu. Mladi se dobro znajdejo, vendar potrebujejo tudi našo pomoč. Starše pa je strah, zajema jih panika,« pripoveduje  Bojan Kodelja, vodja programa Ne-odvisen.si, ki staršem predajajo informacije o pasteh odraščanja, da bi otrokom pomagali na pot v odraslo neodvisnost.
"Premalo je samo poznati pasti zasvojenosti, pomembno jih je tudi prepoznati. Z mladimi ni nič narobe, strah nas je lahko za nas, odrasle, saj mi nismo kos današnjemu svetu. Mladi se dobro znajdejo, vendar potrebujejo tudi našo pomoč. Starše pa je strah, zajema jih panika,« pripoveduje Bojan Kodelja, vodja programa Ne-odvisen.si, ki staršem predajajo informacije o pasteh odraščanja, da bi otrokom pomagali na pot v odraslo neodvisnost. (Foto: Grega Žunič)

Kako prepoznati dilerja? Kako prepoznati pedofila? Kaj je pravo prijateljstvo? Kaj o tem ve moj otrok? Kaj storiti, če pri otroku najdem mamila? To je samo nekaj od vprašanj, ki si jih zastavi vsak starš, vprašanje pa je, kako ravnati in kako o tem spregovoril z otrokom, da bo opremljen z ustreznim znanjem. O teh ključnih težavah odraščanja in o pasteh zasvojenosti se na družabnih srečanjih po vsej Sloveniji s starši in z mladimi pogovarjajo ustvarjalci programa Ne-odvisen.si.

Kot pripoveduje Bojan Kodelja, vodja projekta, začetki programa Ne-odvisen.si segajo v leto 2007, ko so o pasteh zasvojenosti prostovoljno in bolj v šali, kot zares prvič spregovorili na Primorskem. "Presenečeni smo bili nad prvimi odzivi na svoje delo, ki so nam dali vedeti, da smo dosegli prave ljudi, take, ki so se odločili za spremembo. V centrih za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici in v Kopru se je obisk povečal za več kot sto odstotkov, več ljudi je tudi navezalo stike s strokovnjaki za zdravljenje."

Ti rezultati so rodili pobudo, da bi zastavili kampanjo po vsej Sloveniji, ki so jo razvijali več let. Program Ne-odvisen.si je zdaj edinstven slovenski projekt, ki so ga oblikovali na osnovi izkušenj in v sodelovanju s strokovnjaki. V zadnjih dveh letih so na 600 dogodkih predali sporočila o neodvisnosti skoraj 150.000 udeležencem. Polne dvorane in odziv udeležencev jim še danes dajejo zagon in motivacijo za nadaljevanje dela.


Prepoznati pasti odraščanja

Kaj za ustvarjalce programa pomeni neodvisnost? "Biti neodvisen ne pomeni, da nisi zasvojen. Biti neodvisen pomeni, da veš, kdo si, da znaš prepoznati svoje talente, da se postaviš na mesto, ki ti pripada, in se dobro vpneš v družbo, kar pa dandanes ni preprosto. Zdaj je namreč zasvojenosti veliko več, kot je je bilo včasih. Zasvojeni smo lahko z vsem, kar rani in ruši naše ravnovesje, zato neodvisnost pomeni, da si uravnovešen in da se zavedaš, da je življenjska pot trda – vendar kljub temu vztrajaš." To so tudi sporočila, ki jih želijo predati šolarjem. Vsak teden ekipa projekta obišče po eno šolo ter se z otroci pogovarja o izzivih odraščanja in o pasteh zasvojenosti, in to tako, da se otrokom približajo na njihov način – tudi s stripom, zgodbami, videi in glasbo, ki so jih pripravili v ta namen.

"Ključno je, da ne prestopimo tanke meje med seznanjanjem in moraliziranjem. Ozaveščamo o pasteh, vendar v oblikah, ki so prilagojene posameznim ciljnim skupinam in starostnim obdobjem. Opremimo jih z znanjem, kako te pasti prepoznati in kako zatem tudi ravnati." Isti dan povabijo na družabni večer še starše, saj je program namenjen v prvi vrsti staršem, da bi se lahko s svojimi otroci kompetentno pogovarjali o pasteh zasvojenosti.


O prijateljstvu, spletu, potrošništvu in drogah

In kaj se dogaja v dopoldanskih urah, na srečanji z otroci? "Z najmlajšimi otroci se denimo pogovarjamo o prijateljstvu – kako vedeti, kateri prijatelj je pravi, kako ga prepoznati. Z otroci, ki obiskujejo četrti, peti in šesti razred že odkrivamo pasti potrošništva: kako se znajti, če se nam približa neznanec, kako vedeti, ali je nevaren, pogovarjamo se tudi o pasteh uporabe računalnika, o tem, katere informacije lahko razkrivamo na družabnih omrežjih, o pasteh potrošništva …" Pri najstarejših otrocih so glavna tema droge. "Vsakršno moraliziranje prepovedano, predvsem pri prenašanju znanja s področja uporabe drog oziroma zasvojenosti."

Starši niso kos znanju otrok

"Z otroci se pogovarjamo o temah, o katerih imajo že oblikovana stališča. Če bi jim kar koli dopovedovali in vsiljevali, bi se hitro uprli, zato je bistvo dogodka, da izmenjujemo mnenja in skupno pridemo do pravih rešitev. Otrokom ne predajamo novih znanj, z njimi se pogovarjamo samo o pasteh. Če otroku prenašaš znanje o uporabi drog, v njem ustvariš zanimanje," razlaga Bojan Kodelja in poudarja, da je to razlog, zakaj se usmerjajo na pasti. "Le malo ljudi ve, da na nekaterih prizoriščih prodajajo majice, prepojene z drogo. Mladi so denimo prepričani, da je uživanje trave manj škodljivo kot uživanje alkohola, zato, pravijo, bodo raje uporabljali travo. Mi jim razložimo, da je to držalo pred štiridesetimi leti, ko so ljudje kadili drugačno travo. Zdaj je njena sestava tako spremenjena, da je lahko v kombinaciji z drugimi snovmi celo smrtno nevarna," poudarja sogovornik in pove, zakaj imajo starši težave, ko se o teh temah pogovarjajo s svojimi otroci.

"Mladi zelo radi posvojijo 'ulično znanje', ki je večinoma neresnično, vendar zelo všečno. Staršem, ki so o teh temah pogosto manj poučeni, zelo suvereno razlagajo svojo teorijo in utemeljujejo svoja prepričanja, čeprav lahko to vodi v nevarno delovanje. Zato je na odraslih odgovornost, da preverjajo znanje in prepričanja svojega otroka. Ključno je, da se z njimi pogovarjajo o alkoholu, drogah in družabnih omrežjih. Preveriti morajo, ali so se poleg 'navadnega interneta', spoznali tudi z internetnim podzemljem, ki je polno kriminalnih pasti, od prostitucije do prodaje drog in orožja. "

O cesti ja, ne pa o spolnosti, spletu, igricah, drogah …

Dandanes je moč pretoka informacij tako močna, da odrasli temu ne morejo biti več kos, pripoveduje Bojan Kodelja. Tako otroci o nekaterih temah vedo znatno več kot starši; posledično so tí v otrokovih očeh zastareli, v komunikaciji z njimi pa neučinkoviti. "Zato bi morali poiskati pomoč različnih strokovnjakov, saj bodo le tako kos znanju otrok. Starši si morajo najprej sami ustvariti mnenje o teh temah, ga ponotranjiti, nato pa ga predajati otrokom." Prav to so teme, o katerih spregovorijo na večernem dogodku, ki je namenjen staršem.

"Dobri sogovorniki smo, ko se z otroci pogovarjamo o cesti. Ceste dobro poznamo, in čeprav vemo, katere nevarnosti tam prežijo na otroke, jih ne zapiramo med štiri stene, ampak jih opozarjamo in učimo, kako jih varno uporabljati. Težava pa nastane, ko se moramo pogovarjati o spolnosti, internetu, igricah, družabnih omrežjih, spletnem podzemlju, drogah in adrenalinu, saj nam vse to ni domače. Informacije o teh področjih gredo pogosto mimo nas, zato prepuščamo mladim, da si sami izoblikujejo mnenje."

Starši bi morali resno jemati dandanašnje pasti odraščanja otrok in pridobiti nova znanja, poudarja sogovornik. "Pri tem smo na trenutke zelo neizprosni in neposredni. Starši mladostniku kupijo računalnik, tablico ali mobilni telefon, pri čemer imajo lažni občutek, da bo otrok ostal pod njihovim nadzorom. Toda s tem otroka potisnejo v drug svet. Ne morem pozabiti fanta iz Izole, ki je po našem dogodku sam zaprosil za pomoč, saj je pred računalnikom preživel po sedem ur na dan. Začel je izgubljati prijatelje, postajal je živčen. Ni se več prepoznal, zato je prosil za pomoč."


Več pogovorov za kuhinjsko mizo

Če zaznamo težave, poudarja Bojan Kodelja, je treba otroku ponuditi rešitev. "Za pogovor o pasteh zasvojenosti obstaja preprost pripomoček, ki rešuje številne težave. To je kuhinjska miza. Nekoč se je družina za mizo srečala vsaj enkrat na dan," razmišlja sogovornik.

"Premalo je samo poznati pasti zasvojenosti, pomembno jih je tudi prepoznati. Z mladimi ni nič narobe, strah nas je lahko za nas, odrasle, saj mi nismo kos današnjemu svetu. Mladi se dobro znajdejo, vendar potrebujejo tudi našo pomoč. Starše pa je strah, zajema jih panika. Toda če dobijo prave informacije, jih sprejmejo in ta orodja uporabimo za ukrepanje, imajo tudi moč za to, da dosežejo spremembo – in pomagajo svojim otrokom na poti v odraslo neodvisnost," sklene Bojan Kodelja.



Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Senta Frol

asist. Senta Frol dr. med., spec. nevrologije spec. nevrologije

Marjan Berginc

Marjan Berginc dr. med. spec. splošne medicine

Vsi Viva strokovnjaki