Erotična inteligenca oziroma zavedanje o tem, kaj nas vzburja, pripomore k polnim ter izpolnjujočim odnosom in spolnosti nasploh. Erotična pismenost in zavedanje, kaj doživljamo kot seksualno prijetno in kaj kot neprijetno, omogoča, da iz svojih odnosov dobimo največ.

Kaj nas vzburja?

Spolno se vzburimo ob različnih stvareh in privlačijo nas različni ljudje. V preteklosti je veljalo prepričanje, da se vzorci spolnega vzburjenja trajno oblikujejo med petim in enajstim letom starosti. Toda to preprosto ne drži. Ti vzorci se z letispreminjajo, nekateri od njih bolj kot drugi.

Strokovna javnost še vedno ni enotna, kako se oblikujejo vzorci vzburjenja oziroma kaj je tisto, kar natančno določa, ob čem se ljudje spolno vzburimo. To je dokaj zapleten proces, ki poleg drugih vključuje psihološke, biološke in genetske dejavnike. Povezan je s kulturnim okoljem, ki obsega versko in etnično ozadje, družinsko zgodovino, v nekaterih primerih tudi izkušnje telesne, čustvene ali spolne zlorabe/izkoriščanja, splošne življenjske izkušnje in seksualno zgodovino osebe. Kaj nas spolno privlači, je torej odvisno od okolja, kulture in vzgoje.

Brez povezanosti ni užitka

Beseda erotika v ljudeh sproži različne mentalne predstave, ki se spreminjajo hkrati z leti in izkušnjami. Dejanja, ki jih pojmujemo kot erotična, so za nas in našega partnerja edinstvena. Odgovori na vprašanje, kaj je za posameznika erotično, so zelo različni. Pravzaprav se utegnemo ob tem vprašanju kaj hitro počutiti nelagodno in negotovo – ali pa nastopimo pretirano neposredno. Nastopijo lahko tudi dvomi v lastno seksualno ustreznost in seksualni sram. Veliko ljudi intenzivnost v spolnosti enači z intimnostjo oziroma bližino, zadovoljujoče spolne odnose pa povezuje z visoko stopnjo intenzivnosti, kar pa ne drži.

Spolnost vsekakor obsega tudi intenzivnost, toda pomembna dodatna komponenta je povezanost. Brez povezanosti lahko zgolj brezglavo hlastamo za praznimi užitki. Naše najintenzivnejše erotične izkušnje in fantazije skrivajo kodirane informacije o nas in nam lahko pomagajo do boljšega razumevanja samih sebe. Ker pa imamo ljudje različne življenjske izkušnje, utegnejo biti te informacije tudi boleče in neprijetne.

Erotična zrelost

Naša spolna identiteta zori z leti in izkušnjami. Zrelost na katerem koli področju pa zahteva usmerjenost, vztrajnost in učenje na napakah. Erotična zrelost je povezana z iskrenim namenom iskanja pristne bližine, odkrivanjem novih idej in konceptov, z integracijo izkušenj v spolnosti. To je osebno potovanje. Ni treba, da postanemo strokovnjaki na področju seksualnosti, toda zrelost je povezana z občutkom osebnega ugodja in s poznavanjem sebe, kar se odraža v vseh odnosih.

Obstaja več vidikov človeške spolnosti: skrb za druge, čutnost, samozavedanje, vidik spolnosti v odnosih, partnerski vidik spolnosti, negenitalni, genitalni in duhovni vidik spolnosti. Vsi obstajajo sočasno, lahko pa jih preučujemo tudi ločeno. Če katera od teh razsežnosti ni razvita, to vpliva na vse druge. Če smo usmerjeni le na genitalni vidik, bo naša spolnost osiromašena, saj zanemarja druge vidike, ki se tako ne morejo razviti.

Preprosto rečeno: erotična inteligenca pomeni dobro poznavanje sebe in partnerja. Sprijazniti se moramo s tem, da je "žaba", s katero smo v odnosu, v resnici naš princ oziroma princesa. Dokler gojimo ideje o idealnem partnerju, smo težko iskreni in utegnemo hipoma pobegniti v sanjski svet, ki navidezno obljublja boljše odnose in boljšo spolnost nasploh.

Problem pornografije

V sodobnih družbah seks štrli iz domala vsakega reklamnega sporočila, kar pomen človeške spolnosti degradira na genitalnoraven, zanika pa pomen drugih pomembnih vidikov spolnosti. Škoda, ki jo pornografska industrija povzroča z zanikanjemin izkrivljanjem stvarnih moških in žensk, je velika. Polna je mitov o tem, kaj si moški in ženske želijo v spolnosti. Ženske so predstavljene kot identični seksualni objekti, kar je daleč od resnice. Ne gre spregledati, da so tudi moški v teh vlogah vse pogosteje predstavljeni kot seksualni objekti. Navsezadnje v resnici nihče ni videti kot osebe, ki se pojavljajo v pornografskih filmih ali na fotografijah. Njihova telesa so bodisi skrajno mlada, preoblikovana ob pomoči estetske kirurgije ali pa po končanem snemanju retuširana.

V zdravih odnosih erotično sanjarjenje ohranja zdravo željo po spolnosti med partnerjema kot del nenehnega odkrivanja, kaj nam pomeni spolnost. Pomembno je, da se zavedamo svoje erotične inteligence in svojih fantazij. Oba partnerja sta enako odgovorna za to, da ohranjata vzajemno privlačnost, kar ni vedno lahka naloga. Nekako verjamemo, da bo življenje samo poskrbelo za to, vendar sčasoma vsakodnevna rutina pripomore k temu, da želja utegne uplahniti. Zato je toliko pomembneje, da dobro poznamo sebe, partnerja ter delovanje svojega telesa ter možganov. Ne smemo pozabiti, da so naši možgani največji in najpomembnejši spolni organ.

Orgazem je za človeka najintenzivnejše naravno doživetje. Ob doživetju orgazma se v možganih sprostijo tudi močni hormoni, ki spodbujajo povezovanje. Pripomorejo k temu, da vzpostavimo trajno čustveno navezo, s komer koli ali s čimer koli, o čemer smo razmišljali v trenutkih orgazma. Preprosto povedano: več orgazmov ko doživimo ob pornografiji, bolj se čustveno in seksualno navežemo na pornografske vsebine in manj zanimiv ter erotično privlačen se nam zdi partner. Če se vzburimo ob pornografskem filmu in imamo zatem spolni odnos s partnerjem, se lahko vprašamo, s kom imamo v resnici spolni odnos?

Spolnost, ki obsega bližino, vsebuje naslednje značilnosti:

• povezana je s sposobnostjo dajanja in prejemanja,
• od nas zahteva iskrenost in avtentičnost,
• biti moramo sposobni povedati, kaj si želimo v seksualnem smislu, in slišati, kaj nam pove partner,
• uspeva ob pripravljenosti sprejeti nelagodje z namenom, da se lahko seksualno razvijamo,
• zahteva, da ostanemo v stiku s svojimi čustvi, telesnimi čutenji in partnerjem, obenem pa tudi popolno predajo,
• pogoj je vzajemno spoštovanje; če torej rečemo, "da je nekaj pomembno", tako tudi mislimo – enako velja za sposobnost slišati "ne", to spoštovati in tega ne jemati kot osebno zavrnitev,
• pripravljenost, da izstopimo iz utirjenosti in se premaknemo na neznan, negotov teren, da bi spoznavali sebe in partnerja,
• zahteva, da se odrečemo obsojanju, kadar nam je neprijetno, in se soočimo z lastnimi omejitvami.