Anatomija nežnosti

(Foto: Shutterstock)

Močno kot nežnost

Se je mogoče upreti vojnam, se postaviti po robu terorizmu? Ali vsaj načetim odnosom v družini, v službi, pa nerazumevanju med prijatelji in v vsakdanjih stikih?

Na to vprašanje se ponujajo različni odgovori, toda mnogi bi se strinjali z italijanskim psihiatrom Faustom Manaro, ki je objavil knjigo z naslovom Forte come la dolcezza (Močno kot nežnost), kjer prav nežnosti podeljuje naslov najmočnejšega orožja v boju proti nasilju, nestrpnosti, nerazumevaju in sebičnosti. Nežnost to nasprotje prepotentnosti v njegovi knjigi postane recept proti nasilnosti in aroganci.

Odkrivanje strpnosti

Zveni nekoliko neverjetno, in vendar je med ljudmi v različnih družbah ter okoljih zaznati vse večjo težnjo in potrebo po odkritju globoko skritega jedra strpnosti, dostopnosti, solidarnosti in razumevanja tako v medosebnih odnosih kot v odnosu do samega sebe , ki se oblikuje kot jasna in logična posledica rastočega nezaupanja v zunanjem svetu. Tako postanejo razumljive nekatere smernice, ki podeljujejo nežnosti vse večji pomen in se odražajo v različnih sferah življenja: v oglaševanju, filmu, modi, priročnikih za samopomoč ...

Staromodne lastnosti?

Nežnost, milina, dostopnost in umerjenost so bile dolgo zanemarjene in nekoliko staromodne lastnosti, saj jih je mogoče zlahka zamenjati s servilnostjo, neodločnostjo in nezdravo popustljivostjo. Manara v svoji knjigi argumentirano zamaje temelje ustaljene miselnosti, po kateri je človek z močno osebnostjo nenehno vključen v različne konflikte in ima pri vsem vedno zadnjo besedo, po kateri je arogantna tekmovalnost edina lastnost, ki je potrebna za takšno ali drugačno zmago. Pri njem nežnost ne pomeni pasivnosti in sladkobnosti, marveč konstruktiven pristop, ki nam (in drugim) pomaga zaživeti bolj kakovostno.

Notranja moč

Nežnost je namreč demonstracija velike notranje moči in "pomembna lastnost izredno talentiranih ljudi", kot je zapisal Manara. Z nežnostjo se pride najdlje, poučuje Manara, saj je dejavno stanje duše in pripada ljudem, ki se znajo odpreti, biti dostopni drugim in se do njih obnašati z enakim spoštovanjem kot do sebe. To je pravzaprav življenjski slog, ki ga je vredno spoznati in udejanjati, da pa bi to zmogli, se moramo najprej naučiti imeti radi sebe, saj je to edini pravi in obenem najtežji način za doseganje številnih zaželenih sprememb v našem življenju. Nežnost kot slog, obnašanje in navada začne delovati neverjetno hitro; ljudem daje zadovoljstvo in veselje, oživlja duha in vpliva v nasprotni smeri pomaga, da tudi sebe doživljamo z več ljubezni in dobrohotnosti.

Kot spoj odgovornosti, empatije ...

Kako torej uporabiti nežnost, da bi pri delu in v osebnih stikih ustvarili dobre odnose z otroki, s starši, prijatelji in celo s tistimi, ki to niso? Nežnost kot spoj odgovornosti, empatije, dobrohotnosti, solidarnosti in strpnosti uporabimo vsakokrat, ko imamo dovolj dobre živce, da nekomu nekaj mirno in lepo pojasnimo. Iz izkušenj vemo, da skoraj nikoli ne naletimo na nerazumevanje in agresijo. Tudi moč priznanja, opravičila in ne nazadnje oproščanja je neizmerna in očiščujoča; tedaj v medsebojnih odnosih zavestno obrnemo hrbet tekmovalnosti in tistemu razvpitemu "kdo bo koga", ki tako močno zaznamuje današnji čas.

Znak slabosti

Seveda obstaja bojazen, da bomo spričo novo odkrite nežnosti napačno razumljeni. Vedno se bo našel kdo, ki bo to razumel kot slabotnost, kot znak, da njegova napadalnost še enkrat več slavi zmago. Toda razmere se spreminjajo, ljudje so vse bolj občutljivi ter zmožni prepoznati pravo in dobro. Želja po naklonjenosti in nežnosti je čedalje bolj prisotna tudi na drugih, manj resnih življenjskih področjih. Nežnost postaja roka, ki nam pomaga preživeti, dolce vita pa omogoča pretok pozitivne energije celo do tistih, ki se jim moramo postaviti po robu. Nova sladkost osvaja z barvami pri urejanju in izbiri življenjskega ambienta, z vnovičnim čaščenjem umetnosti, z novimi, omamnimi vonji in celo z okusi, ki lahko zadovoljijo poželenje po slastnem in nežnem.

Odnos s samim seboj

Vprašanje nežnosti in strpnosti še nikoli ni bilo tako pomembno tako v individualnih odnosih kot v globalnih razmerah. Zadnja poročila Svetovne zdravstvene organizacije o nasilju v družini, nad otroki, ženskami, manjšinami, živalmi, naravo in vsem, kar je drugačno, kažejo, da človek ne najde miru in da so nasilneži najbolj potrebni nežnosti, blagosti, razumevanja, odgovornosti ... Ne gre torej le za odnose med moškim in žensko, med očetom in sinom, ampak predvsem za odnos vsakogar s samim seboj. Svet je v tem trenutku simbolično razdeljen in razpet med izbirami, med Bushom in Bin Ladnom, nujnost mišljenja, govora, pisanja ter izvajanja pravil in modrosti, ki so del skupne človeške dediščine, pa je neizmerna.

Fausto Manara je leta 1973 diplomiral iz medicine na Univerzi v Milanu, opravil specializacijo iz nevrologije (1977) in psihiatrije (1981) ter leta 1989 postal izredni profesor na katedri za psihiatrijo.

Znanstvena področja, v okviru katerih deluje, so psihosomatika, seksologija, endokrinologija, psihodiagnostika, medicinska psihologija, psihopatologija in psihoterapija. V svoji bogati akademski karieri je dobršen del časa posvetil preprečevanju, diagnosticiranju in zdravljenju anoreksije in bulimije, pred šestimi leti pa je postal direktor regionalnega centra za zdravljenje prehranskih motenj.

Objavil je 150 znanstvenih člankov in 16 knjig o zanimivih temah, namenjenih tako strokovnjakom kot širšemu občinstvu. Poleg zadnje (Močno kot nežnost) so velik uspeh doživele tudi L'Io e la Borsa, Il Sale in Zucca, s podnaslovom Živeti z glavo in srcem v obrambi pred neumnostjo, v kateri Manara nasproti mentalni pasivnosti, slabi komunikaciji, odvisnosti od televizije in drugim stanjem, ki kvarijo življenje, kot recept za ozdravitev postavlja samokritiko, prožnost, domišljijo, humor in ljubezen. Omeniti gre še La vita non e un tango (Življenje ni tango), v kateri govori o odnosih med spoloma v luči spremenjene družbene vloge moških in žensk ter njihove sposobnosti prilagajanja novim razmeram.

Tri podskupine nasilja

Znotraj splošne opredelitve, Svetovno poročilo deli nasilje na tri podskupine, in sicer glede na kontekst, v katerem je bilo storjeno.

  • Proti sebi usmerjeno nasilje se nanaša na nasilje, pri katerem je nasilnik in žrtev ista oseba in se naprej deli na samopoškodovanje in samomor.
  • Medosebno nasilje se nanaša na nasilje med osebami in se naprej deli na nasilje v družini ali med partnerji ter na "družbeno" nasilje. Nasilje v družini obsega zlorabo otrok, intimnih partnerjev in starejših, medtem ko se "družbeno nasilje" deli naprej na nasilje, ki ga izvajajo znanci in neznanci, ter obsega mladostniško nasilje, nasilje, povezano s premoženjskimi koristmi, ter nasilje na delovnem mestu in v drugih ustanovah.
  •  Kolektivno nasilje se nanaša na nasilje, ki ga izvajajo večje skupine posameznikov, deli pa se na družbeno, politično in gospodarsko nasilje.

Kako velik je problem medosebnega nasilja?

Vsako leto po vsem svetu zaradi medosebnega nasilja umre 520 tisoč ljudi. To je 1400 smrti vsak dan, kar pomeni približno tri letalske nesreče ogromnih razsežnosti vsak dan, teden za tednom, leto za letom.
Po svetu obstajajo velike razlike pri pojavnosti usodnega medosebnega nasilja, predvsem glede na različne zemljepisne regije ter med moškimi, ženskami in otroci. V vseh regijah je stopnja umorov med moškimi znatno višja kot med ženskami, čeprav je to razmerje manjše v regijah, kjer je stopnja nasilja nizka. Stopnja umorov je višja v državah, kjer so socialne razlike oziroma razlike med bogatimi in revnimi največje.
Toda smrti so samo vrh ledene gore medosebnega nasilja. Na vsako smrt, ki je posledica medosebnega nasilja, na stotine žrtev doživi napade. Po svetu je vsako leto zlorabljenih in zanemarjenih na desetine milijonov otrok. Približno desetina moških in 20 odstotkov žensk je poročalo, da so bili kot otroci spolno zlorabljeni. Na vsak umor med mladimi ljudmi se zgodi od 20  do 40 primerov, ki zahtevajo bolnišnično oskrbo. Poleg tega na posilstvo in nasilje v družini odpade od 5 do 16 odstotkov zdravih let pri ženskah v reproduktivnem obdobju, in po nekaterih zadnjih študijah ima od 10 do 50 odstotkov žensk izkušnjo s fizičnim nasiljem, ki ga izvaja intimni partner.

Kakšna je cena medosebnega nasilja

Medosebno nasilje je drago. Zadnje študije predvidevajo, da je cena medosebnega nasilja v ZDA dosegla 3,3 odstotka BDP. V Angliji in Walesu znaša skupni strošek nasilja skupaj z umori, poškodbami in spolnim nasiljem več kot 40 milijard dolarjev na leto. Kopičijo se dokazi, da največji del tega stroška plačuje javni sektor, torej davkoplačevalci. Tako v ZDA od 56 do 80 odstotkov stroškov oskrbe strelnih in vbodnih ran krijejo bodisi neposredno iz javnih financ bodisi odpadejo na vlado in družbo v obliki nekompenzirane oskrbe, ki se financira iz splošnega povečanja dohodnine, ki jo plačujejo vsi državljani. V državah z nizkimi ali srednjimi prihodki največji del stroškov nasilja prav tako pade na pleča družbe, in sicer v obliki javnih stroškov, to pa slabo vpliva na vlaganja in gospodarsko rast.

Lara Pezdir Podbregar

Lara Pezdir Podbregar mag.farm. P3 Professional licenciran svetovalec

Postavi vprašanje

Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Vsi Viva strokovnjaki