BLIŽNJA SREČANJA

Favoriziranje
Naši odnosi s partnerjevimi sorodniki - najpogosteje se srečujemo s tastom in taščo - se izražajo v številnih oblikah, prijetnih in manj prijetnih. Navadno je več prav drugih, tistih, ki nam grenijo sladkobe zakonskega življenja in individualnih navad iz časov, ko smo bili še sam(sk)i. Prvi takšen primer je favoriziranje. O favoriziranju govorimo, kadar partnerjevi starši bodisi kažejo očitno večje zanimanje za življenje svojega otroka kot za življenje njegovega partnerja (med obiskom ali telefonskim klicem denimo nenehno povprašujejo samo po sinovem/hčerinem zdravju, službi, počutju ipd., za snahinega/zetovega pa se sploh ne zmenijo) ali pa to izražajo na materialno (svojemu otroku kupujejo draga darila za rojstni dan in druge praznike, medtem ko njegovega partnerja zanemarjajo). Takšne poteze v partnerju vzbujajo občutek zapostavljenosti in manjvrednosti.

Vsiljivost
Naslednji pogost pojav je vsiljivost. Nenehni obiski - napovedani in celo nenapovedani, pretirana pomoč v gospodinjstvu in pri vzgoji otrok(a), "samopovabila" na družinska kosila in izlete ... Nekateri sorodniki preprosto prekoračijo mejo med odgovornostjo in spoštovanjem; pretirano intenzivno se vključijo v življenje mladega para in se vanj nenamerno vmešavajo, s tem pa mu vzbujajo občutek nadzorovanosti.

Starševske vloge
Čeprav mislijo, da tako ravnajo iz ljubezni, jima v resnici ne dajo dihati. Poleg tega se tasti in tašče pogosto ne morejo znebiti starševske vloge; namesto da bi prešli na zrel odnos, paru dajejo neželene nasvete, njune odločitve, če se z njimi ne strinjajo, pa kritizirajo, zavračajo ali se jim posmehujejo.

Čustvena oddaljenost
Na drugi strani spektra so čustveno oddaljeni starši, ki imajo do svojega otroka in njegovega partnerja hladen, nepovezan odnos. Takšni starši - bodisi da je razlog za takšno ravnanje v nerešenih problemih med obema stranema ali zgolj v značajskih posebnostih - so čustveno nedostopni, zaprti, vzvišeni in neprijazni. Srečanja z njimi so za oba zakonca skrajno neprijetna.