Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kako ugotoviti, ali nekdo trpi za depresijo

prof. dr. Blanka Kores Plesničar, psihiatrinja
prof. dr. Blanka Kores Plesničar, psihiatrinja (Foto: Diana Anđelić)

Ljudje se pogosto sprašujejo, kako ugotoviti, ali nekdo trpi za depresijo in kako jo razlikovati od obdobij otožnosti in žalosti, ki sta seveda popolnoma normalni čustvi in se občasno lotita prav vsakogar. Kot pravi prof. dr. Blanka Kores Plesničar, psihiatrinja in strokovna direktorica Psihiatrične klinike Polje pri Ljubljani, depresijo opredeljujejo klinični simptomi. Med njimi je lahko tudi otožnost, ki pa jo spremljajo še slabo razpoloženje, pomanjkanje volje in energije ter usihanje veselja do stvari, ki so človeka sicer zelo veselile in jim je namenjal veliko svojega časa.
Pomemben simptom depresije so tudi sprememba téka, ki se lahko izražajo v obliki neješčnosti ali pretiranega zatekanja k hrani. Začetek depresije se praviloma napoveduje tudi z motnjami spanja. "Človek težko zaspi, ponoči se pogosto prebuja in ne more zaspati. Ko pa bi moral vstati, ne more, saj je neprespan, zaradi česar je čez dan zelo utrujen in še bolj nerazpoložen. Včasih na začetku motenj spanja ne spremljajo motnje razpoloženja. Pri razviti depresiji pa največkrat opažamo zgodnje prebujanje in slabo telesno počutje, ki nastopi že dopoldne," razlaga sogovornica. Poudari še, da je pri teh simptomih pomembno njihovo trajanje. Simptomi se morajo kazati vsaj štirinajst dni ali več, šele takrat je treba pomisliti na depresijo. Psihiatri vse večji poudarek namenjajo telesnim simptomom depresije, zlasti če gre za nepojasnjene simptome, kot so bolečine v križu, pogosto siljenje na vodo, fibromialgija, kronična utrujenost, bolečine v prsnem košu ali trebuhu …

Kdaj k zdravniku?

Seveda je za vsakogar zelo pomembno vprašanje, kdaj je treba poiskati strokovno pomoč. Sogovornica odgovarja, da vsakdo, ki ima samomorilne misli, potrebuje takojšnjo pomoč. Ponudi jo lahko osebni zdravnik, ambulantni psihiater ali zdravnik v dežurni psihiatrični službi. Pomoč naj vsekakor poišče tudi človek, ki ga depresivni simptomi tako ovirajo, da ne more več opravljati svojega dela in vsakodnevnih obveznosti. "Če človek nima več volje, da bi skrbel zase, če ne zmore več opravljati vsakodnevnih obveznosti, če ga te dušijo in je neučinkovit, če je neješč in nespečen, poleg tega tem pa ga nič več ne razveseli, je res priporočljivo, da čimprej poišče pomoč," svetuje prof. Plesničar Kores.

Diagnoza hitro jasna

Poti do diagnoze depresije je več, razlaga sogovornica. Ko gre za prvo epizodo depresije, bolnik reši poseben presejalni test za depresijo. V veliko pomoč sta že dve osnovni vprašanji: kako dolgo je bolnik potrt in ali ga dejavnosti, ki jih opravlja, še vedno veselijo. Odgovora na ti vprašanji sta za zdravnika dobra orientacija pri odločitvi, kako naj ukrepa. Težavneje je, če se depresija pokriva s somatskimi simptomi, zlasti z bolečino. Bolniki pridejo k zdravniku, vendar omenijo samo bolečino, o svojem počutju pa ne povedo ničesar – slabo počutje pogosto celo zanikajo, razlaga prof. Kores Plesničar. Vsi ljudje s telesnimi simptomi seveda niso depresivni, toda če bolnik toži o glavobolu, bolečinah v križu, prsnem košu ali kje drugje, preiskave pa ne pokažejo ničesar, je treba pomisliti tudi na depresijo. Pri zelo zapletenih primerih bolnika klinično pregledajo, kar zdravnikom pomaga pri napovedih, kaj je mogoče pričakovati v procesu zdravljenja.

Zdravljenje

Zdravljenje depresije je odvisno od težavnosti ali resnosti bolezni. Kot pravi sogovornica, blago depresijo, pri kateri bolnik še lahko funkcionira, hodi v službo in izpolnjuje večino svojih obveznosti, ambulantno zdravijo družinski zdravniki. Kot kažejo izkušnje, se takšna praksa zelo dobro obnese. V zadnjih letih so psihiatri zelo veliko naredili na področju izobraževanja družinskih zdravnikov in tudi bolnikov. Družinski zdravniki so dobro seznanjeni s simptomatiko depresije in imajo posluh za bolnike.

Bolnike z zmerno in hudo depresijo navadno zdravijo psihiatri, zlasti če je depresija težka in zapletena. V najtežjih primerih je potrebna hospitalizacija. Velja, da najboljše rezultate zdravljenja daje kombinacija antidepresivov in psihoterapije.

Zdravljenje depresije je lahko zelo uspešno, vendar je pomembno, da bolnik iz svojega življenja odstrani glavne stresorje, ki so tudi povzročili depresijo. Žal do tega pogosto ne pride zaradi objektivnih življenjskih okoliščin. Huda finančna kriza, partnerska stiska, neurejeni medosebni odnosi, mobing na delovnem mestu … vse to so dejavniki, ki lahko človeka vedno znova pahnejo v brezno depresije. Kot pojasnjuje sogovornica, pri ponavljajočih se epizodah depresije verjetno pride tudi do trajnih biokemičnih sprememb v možganih, vendar pa je to še vedno dokaj neraziskano področje.

Ponavljajoče se epizode

Velik izziv za zdravnike in bolnike so ponavljajoče se epizode bolezni, do katerih prihaja pri velikem deležu bolnikov. Kot pravi prof. Kores Plesničar, se kar 70 odstotkov bolnikov vedno znova spopada z depresijo. Razlogi so različni. Nekaj k temu prispevajo geni, nekaj pa zunanji dejavniki ali stresorji, na katere se posamezniki različno odzivajo. Pomembno vlogo imajo tudi biokemične spremembe, ki nastajajo v organizmu posameznika z depresijo, kaj sproži te spremembe, pa še ni znano.

Kdo je bolj ogrožen?

Depresija je pogostejša pri ženskah, čeprav je vse pogostejša tudi med moškimi. Razlika med ženskimi in moškimi bolniki je v tem, da se ženske veliko lažje odprejo in povejo, da se slabo počutijo in brez prave energije. Moški v zahodnih kulturah si zelo težko priznajo depresivno razpoloženje, poleg tega se pogosto zatekajo v pretirano delo in alkohol. Prav alkohol tudi zakrije osnovni problem.

Med skupine z visoko stopnjo ogroženosti za razvoj depresije spadajo starostniki, med katerimi je depresije vse več, pa tudi ljudje s kroničnimi obolenji, predvsem tisti s sladkorno boleznijo ter s srčno-žilnimi in nevrološkimi boleznimi. Sogovornica opozarja na tesno povezavo med depresijo in miokardnim infarktom. Skoraj polovica bolnikov, ki prebolijo infarkt, trpi za depresijo, zato bi morali biti zdravniki pri tej skupini bolnikov še pozornejši. Raziskave so namreč pokazale, da je med bolniki po miokardnem infarktu, ki so obenem depresivni, smrtnost šestkrat višja kot v skupini bolnikov brez depresije.




 

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zdravljenje , depresija , psihiatrija , psihoterapija , antidepresiv , psihiatrično zdravljenje

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.