Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Ko stene spregovorijo

doc. dr. Blanka Kores Plesničar, dr. med., spec. psihiatrinja
doc. dr. Blanka Kores Plesničar, dr. med., spec. psihiatrinja (Foto: Janko Raht)

Shizofrenija

Shizofrenija je bolezen, ki v ljudeh zbuja veliko nelagodje, celo strah, z njo pa je povezanih tudi veliko predsodkov. Eden od najbolj razširjenih je, da so bolniki s shizofrenijo nevarni psihopati, ki jih je treba izločiti iz družbe. Takšno podobo pogosto razširjajo tudi mediji in predvsem filmska industrija. Dejstvo je, da je shizofrenija verjetno ena od najtežjih duševnih motenj, je kronična in pogosto progresivna bolezen možganov, vendar jo z zdravili, ki so na voljo, lahko v veliki meri obvladujemo in blažimo njene simptome. Pomembno je, da se o njej čimbolj temeljito poučimo vsi: bolniki, njihovi svojci in drugi, ki lahko pomembno prispevamo k zmanjšanju stigmatizacije bolezni in bolnikov v družbi.
Shizofrenija lahko prizadene kogarkoli, ne glede na spol, raso in narodnost. Kot pravi doc. dr. Blanka Kores Plesničar, dr. med., specialistka psihiatrinja in predstojnica Oddelka za psihiatrijo mariborske bolnišnice, je za bolezen značilno izkrivljeno mišljenje, zaznavanje, čustva in vedenje ob jasni zavesti in tako rekoč nespremenjenih intelektualnih zmožnostih, čeprav se z napredovanjem bolezni začnejo izražati tudi kognitivni (spoznavni) primanjkljaji.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je sedanja incidenca shizofrenije v svetu (število novih primerov motnje v določenem času) približno 2 do 4 primere na 10.000 prebivalcev na leto, prevalenca (število vseh primerov v določenem času) pa je približno 0,5 do 1 odstotek. Raziskave WHO tudi navajajo, da je pojavnost shizofrenije v različnih kulturah podobna. Po besedah sogovornice je v Sloveniji približno 20.000 bolnikov s shizofrenijo, vsako leto pa diagnosticirajo še najmanj 400 novih.

Pojavi se lahko že zgodaj

Shizofrenija se lahko pojavi kadarkoli v življenju, vendar je povprečna starost ob prvih simptomih pri moških med 15. in 25. letom, pri ženskah pa med 25. in 35. letom. Razlogi za te razlike niso znani, pravi doc. dr. Kores Plesničar, morda se bolezen med spoloma izraža različno ali pa k temu prispevajo sociokulturni ali genetski dejavniki.
Dejavniki tveganja so različni. Lahko so demografski, denimo starost, spol, rasa, socialni razred, lahko so dejavni že dolgo pred izbruhom bolezni (geni, zapleti pred rojstvom in ob njem) ali pa tik pred izbruhom bolezni (stresni življenjski dogodki, migracija, družinske interakcije). Na izbruh bolezni lahko vpliva tudi zloraba alkohola in marihuane. Vsekakor je aktualno tudi vprašanje, v kolikšni meri na bolezen vpliva dednost. Sogovornica pravi, da je tveganje za shizofrenijo večje pri ljudeh, ki so z bolnikom v tesnem sorodstvu. Če imata shizofrenijo oba starša, imajo otroci približno 35 odstotkov ali celo več možnosti, da bodo oboleli za shizofrenijo.
Pri otrocih se simptomi shizofrenije zelo redko pojavijo že pred 12. letom starosti, vendar strokovnjaki domnevajo, da lahko pri približno polovici otrok in mladostnikov, ki bodo pozneje razvili shizofrenijo, opazimo nekatere značajske poteze, ob katerih morajo biti starši pozorni. To so predvsem umikanje vase, izogibanje vrstnikom, sramežljivost, zaprtost vase, tesnobnost, preobčutljivost, nizka stopnja samoiniciativnosti, pasivnost in izoliranost.

Prvi znaki

Shizofrenija se pri različnih bolnikih izraža različno. Bolezenske simptome razdelimo v štiri skupine:

  • Pozitivni simptomi: kljub imenu ti simptomi ne izražajo pozitivnih lastnosti, marveč duševne pojave, kot so blodnje in halucinacije. Bolnik goji prepričanja, ki slonijo na nepravilnem doživljanju realnosti: da ga drugi preganjajo, mu sledijo, ga opazujejo in mu želijo škodovati, celo streči po življenju. Strahove vidi vsepovsod, zdi se mu, da mu grozijo celo iz telefona, televizije, sten ... Najnevarnejše so tako imenovane ukazovalne slušne halucinacije z jasnimi ukazi, naj se, denimo, ubije. Glasovi ali slušne halucinacije so lahko glasne ali tihe, glasovi so lahko moški ali ženski, pojavijo se kot ropot ali šumenje, lahko se obračajo na osebo, razpravljajo o njej v tretji osebi ali pa glasno ponavljajo njegove misli. Nekateri bolniki prepoznavajo slušne halucinacije kot simptom in so do njih kritični. Opazne so nenavadnosti v govoru in pisanju. Bolnikov način mišljenja se zelo dobro odraža v pisnem razmišljanju. Pojavijo se ohlapne asociacije, misli so nejasne, celo nepovezane, težko jih razberemo in razumemo. Ustvarja lahko nove, drugim nerazumljive besede.
  • Negativni simptomi: ti simptomi izražajo bolnikov primanjkljaj v določenih psihičnih funkcijah. Bolnik je zaprt vase, umaknjen, povsem brez volje, pobud ali motivacije in socialno izoliran. Delna ali popolna brezvoljnost (hipobulija, abulija) pomeni izgubo sposobnosti za začetek v cilje usmerjenega vedenja ali vzdrževanja te dejavnosti; zdi se, kot da bi bolnik izgubil voljo in spodbudo. Izgubi zanimanje za okolje. Lahko sicer začne s kakšno dejavnostjo, vendar jo čez čas opusti (npr. začne z delom, čez nekaj dni pa brez razloga odide). Ta simptom pogosto razlagajo kot lenobo, v resnici pa odraža izgubo ali zmanjšanje osnovnih interesov in spodbud ter zmožnosti tvorbe in izvajanja dolgoročnih ciljev. 
  • Anhedonija je nezmožnost uživanja v prijetnih dogodkih. Mnogi bolniki se opišejo kot čustveno prazne. Tak človek ni več sposoben uživati v dejavnostih, ki so mu bile prej v veselje (šport, družinsko življenje), pogosto se tudi zaveda, da je izgubil sposobnost uživanja. Upad socialnega vedenja pomeni zanemarjanje skrbi zase; bolnik je nepočesan, neumit, v zamazanih in neustreznih oblačilih, lahko se razvije nenavadno vedenje in stalno rušenje socialnih pravil (brskanje po smetišču, kričanje obscenosti).
  • Kognitivni (spoznavni) simptomi: bolnik ima motnje predvsem delovnega spomina, njegova sposobnost koncentracije je zmanjšana, težje se uči. Afektivni (čustveni) simptomi: Čustvena izraznost je zmanjšana ali neustrezna.. Bolnikovo čustvovanje je togo in pogosto neprimerno glede na posamezne situacije. Odraža se z nespremenjeno obrazno mimiko, slabim očesnim stikom, upočasnjenim govorom. Lahko se smeje ob neustreznih situacijah ali hihita brez razloga. Izrazita je lahko depresivnost. Bolnik pogosto nima uvida v svojo bolezen in se kljub velikim težavam, ki jih ima, teh sploh ne zaveda.

Kako poteka shizofrenija

Shizofrenija je po besedah sogovornice največkrat kronična motnja, ki se začne zgodaj v življenju in z leti napreduje. Začne se običajno s fazo, ki jo imenujemo prodromalna. Zanjo je značilna socialna izolacija in druge, sprva le težko opazne spremembe vedenja. Takrat bolnik tudi prvič opazi spremembe pri sebi. Pogosto se težje spopada s stresom, prevevajo ga občutki negotovosti, je nerazpoložen, čuti, da se z njim dogaja nekaj, česar si ne zna razložiti. Postane tesnoben ali zavrt, ne druži se več s prijatelji, spremeni način prehrane, popusti v šoli, slabše skrbi za svoj videz in osebno higieno.

Družina in prijatelji opazijo nekatere spremembe in pogosto menijo, da je to zgolj razvojna faza, skozi katero mora posameznik. Prodromalna faza lahko traja različno dolgo, nekaj mesecev ali celo let. Prodromalni fazi sledi aktivna faza, ko bolnik prvič izrazi in zazna spremembe, ki jih lahko opišemo kot psihotične: sliši glasove, ima nenavadne ideje oziroma blodnje, prepričan je, da mu nekdo bere misli. Takrat, razlaga doc. dr. Kores Plesničar, družina običajno prvič opazi simptome in bolnika pripelje na pregled k psihiatru, ki mu običajno sledi sprejem v bolnišnico.


Aktivni fazi sledi rezidualna faza, v kateri nekateri simptomi izgubijo ostrino in bolniku ne povzročajo pomembnih težav. Več pa mu jih povzročajo negativni simptomi ter pogosto kognitivni upad. Bolnik ima nenadoma velike težave pri učenju, težko si zapomni nove stvari, ima težave s koncentracijo, je socialno izoliran, čustveno odmaknjen, brez volje in motivacije V času rezidualne faze lahko bolezen vnovič izbruhne z vsemi svojimi simptomi.

Mirna in burna obdobja

Obdobja odsotnosti simptomov ali njihove manjše moči se izmenjujejo z obdobji aktivne faze bolezni oziroma hudih izbruhov simptomov z različno frekvenco, ki jo je težko napovedati ali predvideti. Dejstvo je, pravi sogovornica, da stres in zloraba psihoaktivnih snovi lahko spodbudijo vnovične izbruhe shizofrenije. Simptomi, ki napovedujejo ponovitev bolezni in na katere morajo biti pozorni zlasti svojci, se običajno izražajo z motnjami spanja, bolnik je prestrašen, razdražljiv, pojavijo se blodnje ali pa se te okrepijo, bolnikovo razpoloženje pa se hitro spreminja.

Potek je individualen

Kako bo shizofrenija potekala pri posameznem bolniku, je običajno težko napovedati, pravi doc. dr. Kores Plesničar. Boljšo napoved lahko pričakujemo, če se pri bolniku simptomi pojavijo hitro, če bolezen traja kratek čas, če bolnik v preteklosti ni imel psihičnih težav in je dobro funkcioniral, če nima strukturalnih sprememb v možganih, če ima stabilno zaposlitev, je poročen, če v družini ni duševnih bolezni, če je ob začetku bolezni starejši in ima višji družbeni status. Slabša je napoved pri bolezni, ki se začne počasi, simptomi trajajo dolgo, če je imel bolnik v preteklosti psihične težave, če se slabo čustveno odziva, ima izražene obsesivno-kompulzivne simptome, je napadalen, ima nevrološke simptome in poleg tega sodi v nižji socialni razred, je neporočen in s slabo razvitimi delovnimi navadami, je zelo mlad in se ne začne takoj zdraviti.

Za potek bolezni je pomembno tudi to, kako se bolnik nauči obvladovati simptome, kako motiviran je za zdravljenje, kolikšen uvid ima v svojo bolezen, nenazadnje pa na izid vplivajo tudi regionalni, kulturološki in socialni dejavniki ter predvsem podpora družine, pravi sogovornica. Po njenih kliničnih izkušnjah so največje razlike v poteku bolezni opazne v začetni fazi. Potek bolezni se po približno petih letih nato nekako ustali v svojem vzorcu.

Nekateri le z eno epizodo

Od vseh bolnikov, ki zbolijo za shizofrenijo, jih ima približno 22 odstotkov samo eno epizodo bolezni in ne utrpijo nobene oškodovanosti. Približno 35 odstotkov bolnikov ima več epizod in ne utrpijo nobene oškodovanosti ali pa je ta minimalna. Kakih 8 odstotkov bolnikov po prvi epizodi utrpi oškodovanost, imajo ponavljajoče se epizode in se ne vrnejo več na predhodno stopnjo funkcioniranja. Približno 35 odstotkov bolnikov ima več epizod. Več epizod praviloma pomeni, da se stanje po vsaki epizodi še poslabša, bolnik pa se ne vrne več na predhodno življenjsko raven. Ženske imajo običajno boljši izhod kot moški, se bolje odzivajo na zdravila, vendar bolezen pri njih traja dlje.

Gotovo je zanimivo tudi vprašanje, ali se bolezen s starostjo slabša. Odgovor je negativen, vendar so v starosti znaki bolezni lahko drugačni, kot so bili v mladosti. Običajno se z leti in daljšim trajanjem bolezni vse bolj pojavljajo negativni simptomi. Pri tem se dotaknemo tudi življenjske dobe bolnikov s shizofrenijo. Ta je v primerjavi s splošno populacijo nekoliko krajša. Podatki kažejo, da od 10 do 15 odstotkov bolnikov s shizofrenijo naredi samomor, najpogosteje v zgodnji fazi bolezni. Pri bolnikih, ki živijo sami, izolirani in neredno obiskujejo psihiatra, je možnost, da začnejo piti, se slabo prehranjevati, zanemarjati osebno higieno in da se njihove življenjske razmere zelo poslabšajo, višja, vse to pa prispeva k večji možnosti za razvoj somatskih bolezni.

Ali sem kriv(a) za bolezen?

Ko se v družini pojavi shizofrenija, se starši skoraj vedno vprašajo, ali so jo zakrivili z nepravilno vzgojo, s premajhno pozornostjo do otroka in podobno. Taki občutki krivde so neutemeljeni in pomenijo še dodatno breme za svojce, ki pri zdravljenju že tako nosijo veliko težo. Bolezen se vedno razvija, ne da bi kdorkoli lahko kakorkoli pomembno vplival na njen potek. Zato je pri zdravljenju shizofrenije nujno, da so hitre in ustrezne strokovne pomoči deležni tudi svojci in ne le bolniki. Prav premagovanje občutka krivde je ključna prvina pomoči svojcem.

Jo lahko preprečimo?

Po besedah doc. dr. Kores Plesničar je zdaj osrednje področje raziskovanja zgodnje prepoznavanje, napoved in zdravljenje shizofrenije, še preden se ta izrazi v polni psihotični podobi ter z vsemi socialnimi in kroničnimi posledicami. Ključna je torej zgodnja zaznava bolezni. A kot pravi, v strokovnih krogih še vedno ni potrebnega soglasja o tem, ali je treba zdraviti tudi osebe, ki še nimajo izražene shizofrenije in imajo le tako imenovane subklinične simptome. Sogovornica meni, da je takšne bolnike nedvomno treba redno spremljati in ob pojavu prvih prodromalnih simptomov takoj začeti z zdravljenjem. Pri shizofreniji je nujno preprečevati vnovične izbruhe ter s tem slabšanje stanja bolezni in kakovosti življenja.

Najpomembnejše pri celotni obravnavi je zdravljenje z zdravili. Z njimi zdravimo akutne izbruhe bolezni ter preprečujemo vnovične izbruhe in poslabšanja ali pa vzdržujemo nadzor nad njenimi simptomi v daljšem časovnem obdobju. Zdravljenje shizofrenije lahko traja najmanj eno do dve leti, lahko pa do konca življenja. Nova sodobna antipsihotična zdravila, ki imajo manj neželenih učinkov, pomagajo izboljšati sodelovanje pri zdravljenju. Med različnimi terapevtskimi pristopi je prav antipsihotična terapija tista, ki najbolj znižuje možnost ponovitve bolezni in ima nanjo največji vpliv.


Psihiatri razlikujejo več vrst shizofrenije, predvsem glede na to, katere skupine simptomov prevladujejo pri bolniku.Pri paranoidni shizofreniji so zelo izražene blodnje in halucinacije. Najpogostejše so preganjalne blodnje. Za dezorganizirani ali hebefreni tip shizofrenije so značilni simptomi nerazumljivega, nepovezanega, nelogičnega govora in dezorganizirano, nelogično vedenje.Katatonski tip shizofrenije je redek. Najlažje ga prepoznamo po moteni drži telesa, izrazito brezciljni motorični vznemirjenosti ali pa po popolnem zakrčenju telesa, ki ga imenujemo stupor. O nediferenciranem tipu govorimo, če ne prevladuje nobeden od simptomov shizofrenije.

Pri shizofreniji se pogosto srečamo z izrazi, kot so duševna bolezen, psihoza, psihopatija ... Kaj ti izrazi sploh pomenijo, razlaga doc. dr. Blanka Kores Plesničar, dr. med.

Večina duševnih bolezni ali motenj so v bistvu sindromi ali z drugo besedo zbirke simptomov, ki nastopajo skupaj ter imajo značilen potek in izhod, največkrat brez znanih vzrokov in sprememb v možganih ali drugih delih telesa. Duševne motnje so razdeljene v številne razrede s skupnimi značilnostmi, na primer psihoze, demence, anksioznost ..., znotraj teh razredov pa se specifični simptomi spet ločijo in opredeljujejo. Vsaka duševna motnja ali bolezen je torej opredeljena s specifičnimi diagnostičnimi kriteriji.

Izraz psihoza pomeni, da človek ne zmore več ocenjevati realnosti. To pomeni, da človek napačno ocenjuje svoje zaznavanje in mišljenje ter prihaja do napačnih sklepov o zunanji realnosti, tudi če je soočen z dokazi o nasprotnem. Tak primer je, denimo, ko je človek trdno prepričan, da so njegove blodnje ali halucinacije resnične. Izraz psihotičen včasih uporabljajo tudi za opis dezorganiziranega vedenja, ki lahko povzroča moteno oceno realnosti (alkoholni delirij).

Izraz psihopatija je zastarel izraz, ki so ga uporabljali za opis osebnosti ali osebnostne motnje, pri kateri se pojavlja pomembna razlika med vedenjem in sprejetimi socialnimi normami (impulzivno, agresivno vedenje, nezmožnost prilagajanja socialnim normam, ponavljanje dejanj, ki vodijo k pogostim aretacijam, pomanjkanje ali odsotnost empatije, izjemna razdražljivost, racionalizacije svojega vedenja, ponavljajoče laganje ali prevare drugih zaradi osebnega dobička ali ugodja, nezmožnost vzdrževanja daljših osebnih zvez, odsotnost skrbi za lastno varnost ali varnost drugih in podobno). Za opis te osebnostne strukture (ali motnje) so zdaj v rabi izrazi, kot so disocialna osebnost ali motnja ter asocialna/antisocialna osebnost ali motnja.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

blodnje , halucinacije , spomin , shizofrenija , dejavniki tveganja , simptomi , psihoza , dednost , epizode

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.