Shizofrenija je prikrita, podtalna bolezen

Za shizofrenijo na globalni ravni trpi približno odstotek prebivalstva (10 tisoč ljudi na milijon). Bolezen lahko prizadene vsakogar, najpogosteje v obdobju adolescence, nekje med 18. in 30. letom, vsekakor pa pred 40. letom starosti.
Za shizofrenijo na globalni ravni trpi približno odstotek prebivalstva (10 tisoč ljudi na milijon). Bolezen lahko prizadene vsakogar, najpogosteje v obdobju adolescence, nekje med 18. in 30. letom, vsekakor pa pred 40. letom starosti. (Foto: Shutterstock)

Navkljub zahtevnemu spopadanju z boleznijo se v sodobnih pristopih zdravljenja shizofrenije kažejo pozitivne smernice.

S sodobnimi pristopi in novimi zdravili, ki nimajo veliko neželenih učinkov, lahko danes večina bolnikov s shizofrenijo živi zelo kakovostno.

Ko govorimo o shizofreniji, se hkrati gibljemo v območju znanega in neznanega. Grška beseda, ki se prevaja kot razkrojena duševnost, tudi razcepljena osebnost, nas vodi v svet zapletene duševne motnje, ki se s svojimi simptomi celostno dotakne bolnika in njegove družine. Navkljub zahtevnemu spopadanju z boleznijo pa se v sodobnih pristopih zdravljenja vendarle kažejo pozitivne smernice. S pravilno vodeno obravnavo in predvsem pravočasno prepoznavo bolezni se je mogoče v številnih primerih izogniti zaple­tenim lastnostim shizofrenije – zlasti njenim neznanim in neoprijemljivim platem. Številni bolniki, ki se ustrezno zdravijo ter imajo podporo svojcev in okolja, lahko nemoteno opravljajo svoje delo in normalno živijo.

Kakšna bolezen je shizofrenija

Shizofrenija sodi v skupino psihotičnih motenj, torej tistih, pri katerih se poleg motečih bolezenskih simptomov pojavlja še pomanjkanje bolnikovega uvida v prisotnost bolezni, zlasti v njeni akutni fazi. Gre za uničujočo možgansko motnjo, ki vodi v zmanjšano psihosocialno funkcijo, prizadete pa so tudi posameznikove kognitivne sposobnosti. Zaradi kompleksnosti se kaže z več različnimi simptomi, med katerimi razlikujemo med pozitivnimi, negativnimi in kognitivnimi.

Medtem ko so prvi, h katerim sodijo denimo halucinacije in blodnje, napačna prepričanja, ki jih ni mogoče spremeniti z logično razlago, so negativni simptomi bolj izraz posameznikovega notranjega sveta in odziva na zunanjo okolico. Kažejo se predvsem s pomanjkanjem volje za socialne stike in vsakdanje dejavnosti, hitrim menjavanjem hobijev, zapiranjem vase, splošno nezainteresiranostjo, neodzivnostjo, tudi s pomanjkljivim in odsotnim verbalnim izražanjem.

Prav negativni simptomi shizofrenije, ki jih strokovnjaki opisujejo kot posledico subtilnih okvar možganskega tkiva, zlasti v čelnem predelu možganov, so tisti, ki so težje prepoznavni, a odločilno vplivajo na poslabšanje stanja večine bolnikov. Ob morebitni odsotnosti pozitivnih simptomov jih je mogoče zlahka zamenjati z znaki depresije. Zadnji omenjeni, kognitivni simptomi pa se kažejo kot težave z izvršilnimi funkcijami, zbranostjo in kratkoročnim spominom.

Kot pojasnjuje prof. dr. Rok Tavčar, dr. med., spec. psihiatrije s Psihiatrične klinike v Ljubljani, je shizofrenija podtalna bolezen, ki se razvije prikrito, plazeče. Oboleli so o sebi prepričani, da je z njimi vse v redu ter da so morebitni prisluhi, prividi in blodnje resnični. Ko ob pomoči specializiranih strokovnjakov in predpisanega zdravljenja z zdravili postopoma uvidijo, da so v zmoti, so prav blodnje tiste, ki se jih najbolj bojijo.

Večina bolnikov z shizofrenijo odvisna od farmakološkega zdravljenja

Potek bolezni je zelo heterogen, saj vsakogar prizadene nekoliko drugače. Večina bolnikov je vezana na dolgotrajno farmakološko zdravljenje brez prekinitev, pri čemer niti zdravila ne morejo povsem preprečiti morebitnega poslabšanja stanja. Glavna cilja zdravljenja shizofrenije sta predvsem dva: odpraviti bolezenske simptome in vrniti funkcioniranje bolnika na raven pred začetkom bolezni, v nadaljevanju pa vzdrževati čim bolj stabilno psihično stanje, ki traja več let. Po dosedanjih ugotovitvah je takšnih bolnikov le nekaj več kot 10 odstotkov.

O uveljavljenem zdravljenju shizofrenije z antipsihotičnimi zdravili, s katerimi jim večinoma uspe pozitivne simptome povsem odpraviti ali pa vsaj bistveno ublažiti, je dr. Tavčar povedal: »Dosedanja zdravila za zdravljenje shizofrenije so bila sicer brez dvoma učinkovita pri zmanjševanju oziroma obvladovanju tako imenovanih pozitivnih simptomov (blodnje in halucinacije), mnogo manj pa so delovala na področju zmanjševanja negativnih simptomov (motnje volje, socialni umik, splitvenost čustvovanja).«

Dodal je, da naj bi nekatera starejša zdravila negativne simptome celo nekoliko okrepila. Tako stanje je bilo za bolnike in njihove svojce nesprejemljivo, zato so raziskovalci poskušali najti načine za obvladovanje negativnih simptomov. Težava je bila predvsem v tem, da natančen mehanizem nastanka negativnih simptomov ni bil znan, zato tudi ni bilo mogoče razviti učinkovitih zdravil za ta namen, je pojasnil prof. Tavčar. Dosedanje zdravljenje negativnih simptomov je temeljilo predvsem na kombinaciji obstoječih zdravil, zlasti novejših antipsihotikov in antidepresivov. Težava pri uporabi antidepresivov pa je, da lahko okrepijo pozitivne simptome, hkrati pa le malo vplivajo na negativne.

Novi pristopi k zdravljenju shizofrenije

Z napredovanjem poznavanja mehanizma nastanka negativnih simptomov in shizofrenije se je, kot pojasnjuje sogovornik, pokazalo, da imajo prednost zdravila, ki delujejo na poseben podtip dopaminskih receptorjev, receptorje D3: »Šele v zadnjem času se je pojavilo zdravilo kariprazin, katerega najpomembnejša značilnost je prav delovanje na omenjene receptorje. To pomeni velik napredek glede na dozdajšnje stanje, saj je po mnenju najpomembnejših mednarodnih strokovnjakov šele zdaj na voljo prvo učinkovito zdravilo za izboljšanje negativnih simptomov shizofrenije, ki ne povzroča večine od znanih neželenih učinkov (zaspanost, povečanje telesne teže in drugi).«


»Shizofrenija: jaz in moja senca«

Slovensko podjetje Gedeon Richter s sedežem na Madžarskem, ki v Sloveniji posluje od leta 2012 ter je dejavno predvsem na področju zdravstvenega varstva žensk, bolezni centralnoživčnega sistema in osteoporoze, je letos poleti izdalo knjižico »Shizofrenija: jaz in moja senca«. Kot je povedala mag. Tea Gašperšič Oblak, mag. farm., je skrb za bolnike njihovo glavno vodilo, ki je pripeljalo tudi do izdaje knjižice.

»Luč sveta je ugledala z namenom izobraževanja in boljšega razumevanja bolezni. Opisuje osnove shizofrenije in pomaga pri prepoznavanju vseh njenih simptomov, tako pozitivnih, negativnih kot kog­nitivnih. Poleg pacientov, ki trpijo za shizofrenijo, je namenjena tudi njihovim svojcem, skrbnikom. Novost je poglavje o negativnih simptomih, saj so prav ti tisti, ki bolnikom 'nekaj vzamejo', so pa pogosto spregledani. Upamo, da bo knjižica dala nov, aktualen pogled na bolezen in pomagala pri učinkovitem zdravljenju bolnikov,« pravi Tea Gašperšič Oblak.

V Sloveniji ima shizofrenijo okoli 20 tisoč ljudi

Za shizofrenijo na globalni ravni trpi približno odstotek prebivalstva (10 tisoč ljudi na milijon). Bolezen lahko prizadene vsakogar, najpogosteje v obdobju adolescence, nekje med 18. in 30. letom, vsekakor pa pred 40. letom starosti. V Sloveniji ima shizofrenijo približno 20 tisoč ljudi. Ni podatkov, da bi se pogostost s časom bistveno spreminjala. Gre za dedno bolezen, vendar način dedovanja ni enostaven in tudi ni dobro pojasnjen. Znano je, da je v primeru bolezni pri enem od enojajčnih dvojčkov tveganje, da zboli tudi drugi, 50-odstotno. Če ima shizofrenijo eden od staršev, je tveganje pri otrocih okoli 10-odstotno.


Shizofrenije več v manjših zaprtih skupnostih

Po izsledkih nekaterih raziskav je pojavnost shizofrenije lahko nekoliko večja v posameznih manjših zaprtih skupnostih. Obstajajo podatki o pogostih pojavih bolezni na hrvaškem otoku Susak, kjer je zaradi izolacije otoka v preteklosti prihajalo do znotrajsorodstvenih zakonskih zvez. Drugi znani primer je manjša soseska socialno deprivilegiranih posameznikov v predelu Londona, ki so pogosteje kot drugje kadili marihuano z velikim deležem THC.

Razkritje: Objavo članka je podprlo podjetje Gedeon Richter, ki pa v vsebino članka ni posegalo.
Galerija

Za shizofrenijo na globalni ravni trpi približno odstotek prebivalstva (10 tisoč ljudi na milijon). Bolezen lahko prizadene vsakogar, najpogosteje v obdobju adolescence, nekje med 18. in 30. letom, vsekakor pa pred 40. letom starosti. Shutterstock

"Šele v zadnjem času se je pojavilo zdravilo kariprazin, katerega najpomembnejša značilnost je prav delovanje na receptorje D3. To pomeni velik napredek glede na dozdajšnje stanje, saj je po mnenju najpomembnejših mednarodnih strokovnjakov šele zdaj na voljo prvo učinkovito zdravilo za izboljšanje negativnih simptomov shizofrenije, ki ne povzroča večine od znanih neželenih učinkov, " pravi prof. dr. Rok Tavčar, dr. med., spec. psihiatrije. (Foto: Jure Makovec)

Slovensko podjetje Gedeon Richter s sedežem na Madžarskem, ki v Sloveniji posluje od leta 2012 ter je dejavno predvsem na področju zdravstvenega varstva žensk, bolezni centralnoživčnega sistema in osteoporoze, je letos poleti izdalo knjižico »Shizofrenija: jaz in moja senca«.

"Knjižica Shizofrenija: jaz in moja senca je poleg pacientom, ki trpijo za shizofrenijo, namenje­na tudi njihovim svoj­cem, skrbnikom. Novost je poglavje o negativnih simptomih, saj so prav ti tisti, ki bolnikom ‘nekaj vzamejo’, so pa pogosto spregledani," pojasnjuje mag. Tea Gašperšič Oblak, mag. farm.