Nasprotno pa telesni simptomi otežujejo diagnozo depresije in prispevajo k izzivom, s katerimi se srečujeta bolnikov osebni zdravnik in tudi psihiater, če je bolnik k njemu napoten. Depresiven bolnik se najpogosteje pritožuje samo zaradi bolečin in ne zaradi psihičnih simptomov. Takšne pritožbe, predvsem kadar so združene s pomanjkanjem zdravnikovega časa, lahko pomembno prispevajo k temu, da zdravnik spregleda depresijo.

Depresija ni normalna spremljevalka bolečine

Bolniki z bolečino, ki je posledica hude ali celo neozdravljive bolezni, so pogosto tudi depresivni. Pri njih je pogosto težko postaviti diagnozo depresija, ker velja splošno prepričanje, da so depresivni simptomi pri njih "nekaj naravnega". Pri tem ne gre zanemariti, da so tudi telesni simptomi pri njih lahko pokazatelj depresije, ki jo mora zdravnik znati prepoznati, predvsem pa, če je depresija prisotna, ji mora posvetiti ne smemo odtegniti njenega učinkovitega zdravljenja.

Kdaj kronična bolečina postane psihiatrični problem?

Kronična bolečina sodi v domeno številnih vej medicine, tudi psihiatrije. To dokazujejo tudi izrazi, kot so, denimo, boleči telesni simptomi, kronična boleča telesna stanja ali pa nepojasnjeni medicinski simptomi. Bolniki s hudo depresijo imajo štirikrat več možnosti, da bodo trpeli zaradi kroničnih bolečinskih stanj kot tisti, ki niso depresivni, obenem pa je verjetneje, da bo njihovo obolenje dolgotrajnejše. Zdravniki morajo biti bolj pozorni na vse ljudi, ki v njihovo ordinacijo pridejo zato, ker iščejo pomoč zaradi kroničnih bolečinskih stanj. Pri vsakem takem bolniku morajo pomisliti na možnost, da je bolnik tudi depresiven. Bolniki, ki trpijo zaradi tesnobe ali čustvenih motenj, najpogosteje poročajo o bolečinah v hrbtu, želodcu, mišicah, sklepih in imajo praviloma tudi glavobol. Možna razlaga povezave med bolečino in depresijo je v tem, razlaga sogovornica, da imajo bolniki s hudo depresivno motnjo moteno kemično ravnovesje v možganih, ki povzroči značilne kognitivne in čustvene simptome ter vpliva na večjo občutljivost za bolečino.

Številni drugi bolniki pa lahko trpijo zaradi bolečin, ki niso vedno nujno del (a so tudi lahko) čustvenih ali anksioznih motenj (fibromialgija, kronične lumbalne bolečine, sindrom iritabilnega črevesja, sindrom temporomandibularnega sklepa, omejene mišično-skeletne bolečine, kronični tenzijski glavobol &). Telesni simptomi so lahko glavna pritožba bolnikov v zgodnji fazi depresije. Bolniki, ki imajo s svojim zdravnikom slabe medosebne odnose, o njih pogosteje poročajo, manj pa z zdravnikom govorijo o svojih čustvenih težavah.

Ob bolečini pomislimo tudi na depresijo

Doc. Kores Plesničar poudarja, da je vsaka kronična bolečina, ki ovira bolnika v njegovem vsakodnevnem funkcioniranju in zmanjšuje kakovost njegovega življenja, vsaj na začetku tudi psihiatričen problem. Zdravnik psihiater mora bolnika natančno pregledati in seveda ustrezno zdraviti. Po mnenju sogovornice je predvsem bolnikov osebni zdravnik tisti, ki mora ob kronični bolečini pomisliti na možnost spremljajočih psihiatričnih motenj, zlasti na depresijo in anksioznost.

Ti sta pogosti spremljevalki bolnikov s hudimi telesnimi obolenji in bolečinami. Pogosto morajo pri zdravljenju kronične bolečine sodelovati tudi drugi strokovnjaki, denimo revmatologi, nevrologi, ortopedi. "Skupinsko delo zdravnikov lahko pomaga marsikateremu bolniku. Prav zaradi tega slovenski strokovnjaki pripravljamo posebne delavnice o kronični bolečini, ki bodo omogočale njeno boljše prepoznavanje in zdravljenje."

Pri zdravljenju bolečine, ki se ji je pridružila tudi depresija, so po besedah sogovornice učinkoviti antidepresivi z dvojnim delovanjem.

Sodelovanje bolnikov je pomembno

Kot pravi doc. Kores Plesničar, je zelo pomembno, da zdravnik bolnike pouči o njihovih težavah, jim pojasni terapevtski načrt, se pogovori o neželenih učinkih zdravil in jih, če je treba, usmeri v psihoterapijo. Zdravnik mora poskrbeti, da bolniki sodelujejo pri zdravljenju, zdravljenje mora ves čas spremljati, če je bolnik zanesljiv, lahko tudi po telefonu. Pomembno je, da bolniki dovolj dolgo prejemajo zdravilo, ki se je izkazalo za učinkovito. Pri nekaterih bolnikih je učinkovita tudi kognitivna terapija, ki lahko pomembno vpliva na zmanjšanje ali ublažitev simptomov.

Prezgodaj v pokoj

Dejstvo je, da depresija in kronična bolečina, ki nastopata skupaj, zmanjšujeta delovno sposobnost in storilnost, povzročata večjo stopnjo delovne nezmožnosti, bolnik več časa preživi v postelji in je pogosteje v bolnišnici. Izboljšanje diagnostike in boljše zdravljenje lahko pomembno vplivata na potek bolezni. Sogovornica poudarja, da kronična bolečina ni pri vseh bolnikih povezana z depresijo, če pa je, ni nujno, da se zaradi nje slabša. Žal s kolegi srečuje vse več posameznikov, ki se ob pojavu kronične bolečine, depresije ali obeh težav skupaj želijo invalidsko upokojiti, ne da bi se prej ustrezno zdravili ali sodelovali v zdravljenju. Te želje, zaključuje sogovornica, imajo vzroke drugje. "Samo s skrbno diagnostiko in zdravljenjem lahko razlikujemo ene od drugih in skušamo pomagati obojim."