Ambulanta za diabetično stopalo

(Foto: Jupiterimages)

Šteje vsaka ranica

Diabetično stopalo je razmeroma pogost pozni zaplet sladkorne bolezni, zato obstajajo specialistične ambulante, v katerih so bolniki pravilno oskrbljeni. Ena od takšnih deluje v okviru specialistične ambulante za sladkorno bolezen Zdravstvenega doma Koper. Kot pravi diabetologinja Iris Marolt, dr. med., ambulanta deluje vsak dan, saj ima nega stopalne razjede pri sladkornih bolnikih nekatere posebnosti, vnetje pa lahko poteka zelo hitro, zaradi česar je takojšnje ukrepanje nujno.

Pomembna naloga osebja v ambulanti za sladkorno bolezen je presejanje bolnikov na prisotnost simptomov diabetične nevropatije, ki jih pri vsakem bolniku opravijo enkrat na leto. Simptomi so lahko pozitivni ali negativni.

Pri pozitivnih je prisotna močna pekoča bolečina, in če klinična slika ustreza, govorijo o boleči senzorno-motorični periferni diabetični nevropatiji. Negativni simptomi, ki se izražajo kot oslabela ali odsotna zaščitna občutljivost, pa so pomembni predvsem zato, ker te sladkorne bolnike ogroža nastanek stopalne razjede. Ker lahko razjeda v najhujših primerih pripelje do amputacije prstov ali celo noge, je treba bolnike spremljati redno in natančno.

Presejanje

Presejanje obsega klinični pregled in ciljna vprašanja. "Bolnika povprašamo o predhodnih stopalnih razjedah. Če jih ima ali pa je že imel amputacijo, ga uvrstimo v skupino 4, ki pomeni najvišjo stopnjo ogroženosti. Ogledamo si njegova stopala in iščemo morebitne deformacije, denimo ukrivljene palce, deformirane prste ali trdo kožo (kalus), ki je lahko enako nevarna kot kamenček v obutvi.

 Če kamenčka ne umaknemo pravočasno, poškoduje stopalo, enako pa se zgodi, če ne odstranimo poroženele kože ali otiščancev. Pogosto pod otiščancem opazimo krvavitev, in ko takšno kožo odstranimo, je nemalokrat pod njo razjeda. V takem primeru odpremo terapevtski list in bolnika spremljamo vse do ozdravitve.

V nadaljevanju pogledamo, ali ima bolnik še kake druge deformacije, denimo krempljaste prste, pri katerih obstaja večja možnost, da na mestih pritiska nastane debela koža, pod katero utegne biti razjeda. Pomembna je tudi morebitna prisotnost suhe kože, saj pomeni okvaro avtonomnega živčevja, koža pa je v nevarnosti, da razpoka, kar omogoči vdor bakterij.

Stanje zaščitne občutljivosti preverjamo s sposobnostjo zaznavanja dotika z monofilamentom . Nitka je standardizirana in se upogne pri sili 10 g; bolniki z ohranjeno zaščitno občutljivostjo tak dotik zaznajo, tiste ki ga ne, pa ogroža nastanek stopalne razjede. Na koncu z otipom stopalnih pulzov ocenimo še prekrvitev stopal.

Različne stopnje ogroženosti

Ob pomoči presejalnega testa razvrstijo bolnike v štiri skupine ogroženosti za nastanek stopalne razjede: 1 pomeni ničelno ogroženost, 4 pa veliko ogroženost.

Bolnike, uvrščene v skupino 1, pregledajo enkrat na leto, bolniki z odsotno občutljivostjo na monofilament pa sodijo v skupino 2 in jih pregledajo dvakrat na leto.
Če je prekrvavitev noge slaba, bolnik sodi v skupino 3 in dobi navodila v zvezi s hojo in drugimi ukrepi za izboljšanje prekrvitve, poleg tega ga napotijo k angiologu ali vaskularnemu kirurgu. Zadnja, četrta skupina tveganja pomeni, da ima bolnik kombinacijo vsaj dveh omenjenih patoloških sprememb ali pa celo razjedo oziroma amputacijo. Takega bolnika pregledajo na vsakem kontrolnem pregledu.

Redna skrb za rano

Ko se pojavi rana, jo je treba oskrbeti vsak dan, pravi sogovornica. "Bolnike naučimo, kako naj si pravilno oskrbijo rano, enkrat na teden pa pridejo na pregled in oskrbo v ambulanto. Sestra rano očisti in poreže poroženele robove, ki v vmesnem času nastanejo pri hoji. Nujen ukrep je razbremenitev prizadete okončine. Celjenje v ugodnih okoliščinah traja približno osem tednov, lahko pa se zavleče in traja občutno dlje.

" Ker bi bolnik težko toliko časa prebil v postelji, rano praviloma razbremenijo s posebnimi mavčnimi čevlji ali z opornicami, da se lahko giblje vsaj doma. Po končanem zdravljenju bolnika napotijo k fiziatru, ki mu po meri izdela obutev; ta razbremeni stopala, da ne prihaja do povečanih pritiskov, ki so vzrok za nastanek ran. Čevlja, ki je povzročil stopalno razjedo, diabetik ne sme nikoli več obuti!

Pedikura le pod strokovnimi rokami

Nadvse pomemben del oskrbe stopal je redna pedikura. Izvaja naj jo pediker, ki ve, da so diabetiki ogrožena skupina in ki zna delati z diabetičnim stopalom. Kot pravi dr. Marolt, številni pedikerji opravijo poseben izpit pri diabetologih. Pediker mora pravilno rezati nohte in odstranjevati otiščano kožo, pri čemer mora paziti, da s pedikuro ne povzroči dodatne škode.

Nepravilno porezani nohti lahko poškodujejo sosednje prste, vsaka rana na stopalu pa je vstopna pot za patogene bakterije, ki povzročijo vnetje. In če se to kljub temu zgodi? Sogovornica svetuje, naj se bolnik čimprej zglasi v ambulanti za diabetično stopalo, kjer ga bodo takoj in pravilno oskrbeli. Za bolnike z okrnjeno zaščitno občutljivostjo so zelo nevarne tudi drobne ranice. Ker jih ne čutijo, tako kot ne čutijo topih ali ostrih poškodb in poškodb zaradi pregrevanja stopal, se lahko primeri, da ne ukrepajo dovolj zgodaj, saj jih poškodbe ne motijo (ne čutijo jih). Če imajo poleg tega slabo prekrvljena stopala, se majhna ranica lahko kaj hitro razvije v veliko rano. V najhujših primerih je potrebna amputacija dela stopala ali celotne noge.

Pravilna nega stopal

  • Stopala vedno umivajte pod tekočo vodo. V stoječi vodi je namreč več bakterij, te pa lažje prodrejo že skozi najmanjšo poškodbo in povzročijo vnetje.
  • Pred umivanjem nog vedno preverite temperaturo vode, da si s prevročo vodo ne boste opekli stopal.
  • Ne uporabljajte grelnikov in termoforjev; raje si obujte toplejše nogavice.
  • Nohte na nogah strizite v ravno črto in z zaobljenimi škarjicami.
  • Vsak dan si preglejte stopala, pri čemer uporabite ogledalce ali pa naj vam pomagajo svojci.
  • Nosite udobno obutev. Čevlje kupujte popoldne, ko je noga že otečena. Obris podplata narišite na papir, ga izrežite in vložite v želeni čevelj. Če se bo papirnati podplat zavihal, je čevelj preozek in vas bo tiščal.
  • Nosite gladke nogavice brez izrazitih šivov, Med dolgotrajnejšo hojo po treh urah preverite, ali so nogavice nagubane in ali je v čevlju kak kamenček. Če se vaša stopala zelo znojijo, vzemite s seboj rezervni par nogavic.

 V okviru evropskega združenja diabetologov se vsako leto srečuje skupina za nogo DFSG, katere člani so tudi nekateri slovenski diabetologi, kirurgi in sestre, ki delajo v diabetoloških ambulantah, pa tudi ortopedi. Septembra bo srečanje potekalo na Bledu. Članica organizacijskega odbora DFSG je že vrsto let tudi doc. dr. Vilma Urbančič iz UKC. Prav ona ima največ zaslug za dobro izobraženost družinskih zdravnikov in zdravnikov drugih specialističnih strok na področju diabetičnega stopala, pa tudi pedikerjev.

Lea Lukšič

Dr. Lea Lukšič prehranska terapevtka, nutricionistka, raziskovalka

Postavi vprašanje

Pavle Košorok

prof. dr. Pavle Košorok dr. med. spec. kolorektalne medicine

Postavi vprašanje

Olja Repež

Olja Repež osebna stilistka (Image Consultant)

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki