Radiacijska bolezen ima pogosto smrtni izid. Iz preteklosti poznamo posledice jedrskega bombardiranja Hirošime in Nagasakija leta 1945 ter nesreče v reaktorju jedrske elektrarne v ukrajinskem Černobilu. Po zagotovilih strokovnjakov je bila nesreča v jedrski elektrarni v japonski Fukušimi veliko manjšega obsega. Ker kljub temu sproža številna vprašanja, smo se za osnovne podatke o tej redki, vendar resni in potencialno usodni bolezni obrnili na specialista splošne medicine Marjana Berginca, dr. med., iz Slovenskih Konjic.

Pri radiacijski bolezni visokoenergetsko sevanje poškoduje ali uniči nekatere celice v telesu. Sevanju so najbolj izpostavljene celice sluznic, prebavila in krvne celice.

Resnost znakov in simptomov je odvisna od količine absorbiranega sevanja, to pa določata moč sevanja in razdalja med posameznikom in virom sevanja. Absorbirane doze sevanja merijo z enoto, imenovano grej (Gray–gy): en grej ustreza enemu džulu energije, ki jo visokoenergijski delci ob prehodu skozi snov predajo enemu kilogramu te snovi (1 Gy = 1 J/kg). Poleg tega je za merjenje absorbiranega odmerka v rabi še starejša, stokrat manjša enota, imenovana rad.

Diagnostični testi, ki uporabljajo sevanja, kot je rentgen, povzročajo majhne posledice zaradi majhnih doz ionizirajočega sevanja – navadno so nižje od 0,1 Gy in koncentrirane na nekaj organov oziroma majhno količino tkiva, razlaga Marjan Berginc.

Znaki in simptomi bolezni sevanja nastopijo, ko telo absorbira odmerek, ki presega 1 Gy. Odmerki, višji od 6 Gy, največkrat niso ozdravljivi in povzročijo smrt v roku dveh dni do dveh tednov, odvisno od velikosti odmerka in trajanja izpostavljenosti.

Resnost simptomov je odvisna od količine sevanja, ki mu je oseba izpostavljena. Začetni znaki radiacijske bolezni so slabost, glavobol, povišana telesna temperatura, slabo splošno počutje, zmedenost, šibkost, bruhanje krvavih izbljuvkov, krvava driska, izguba las in slabo celjenje ran. Pri manjših odmerkih znaki nastopijo po šestih urah, pri večjih pa že po eni uri. Pri odmerku 10 Gy v eni uri nastopijo tako rekoč vsi našteti simptomi.

Po prvem krogu znakov in simptomov je lahko oseba z boleznijo sevanja kratek čas celo brez znakov obolenja, vendar temu sledi začetek novih, resnejših simptomov. Dolgoročni simptomi so izguba las, krvavo bruhanje, kri v blatu, slabo celjenje ran in znižan krvni tlak – pri majhnih dozah nastopijo po enem tednu ali pozneje, pri večjih pa skorajda takoj.

Preventiva

To bolezen je mogoče preprečiti samo na en način – z izogibanjem sevanju. Vse drugo je kurativa, razlaga sogovornik. Od trenutka, ko smo bili izpostavljeni veliki dozi sevanja, ali ob sumu, da se je to zgodilo, so vsi ukrepi usmerjeni v zmanjšanje časa izpostavljenosti in zmanjševanje odmerka obsevanja. Prvi ukrep je dekontaminacija, ki obsega odstranitev zunanjih radioaktivnih delcev. Čiščenje oblačil in obutve odpravi približno 90 odstotkov zunanje kontaminacije. Nežno pranje z vodo in milom odstrani iz kože dodatne delce sevanja. Dekontaminacija prepreči nadaljnje prenašanje radioaktivnih snovi in zmanjša tveganje, da bi zaradi vdihovanja, zaužitja ali odprte rane prišlo do notranje kontaminacije.