Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Vse o okužbi z listerijo

Z listerijo se lahko okužimo na več načinov, vendar se to najpogosteje zgodi po zaužitju nepravilno obdelane in pripravljene hrane, ki pride v stik z bakterijo med proizvodnjo in predelavo oziroma pripravo v domači kuhinji. Glavni »osumljenci« so nepasterizirano sveže mleko, mehki siri, siri s plemenito plesnijo, paštete, dimljene ribe in surovo meso, ki se lahko okužijo v procesu pridobivanja. Do okužbe lahko pride tudi pri naknadnem rokovanju z živili, saj je bakterija vseprisotna in v prehranskih predelovalnih obratih zelo trdoživa.
Z listerijo se lahko okužimo na več načinov, vendar se to najpogosteje zgodi po zaužitju nepravilno obdelane in pripravljene hrane, ki pride v stik z bakterijo med proizvodnjo in predelavo oziroma pripravo v domači kuhinji. Glavni »osumljenci« so nepasterizirano sveže mleko, mehki siri, siri s plemenito plesnijo, paštete, dimljene ribe in surovo meso, ki se lahko okužijo v procesu pridobivanja. Do okužbe lahko pride tudi pri naknadnem rokovanju z živili, saj je bakterija vseprisotna in v prehranskih predelovalnih obratih zelo trdoživa.

Preberite, kaj je listerija, kako se z njo okužimo, kakšni so simptomi, kako nevarna je ter kako se ji izognemo.
Listerija je manj znana in zloglasna od salmonele, ne pa tudi manj nevarna, saj je eden od vodilnih vzrokov smrti v primerjavi z drugimi okužbami in zastrupitvami s hrano. Ta paličasta bakterija je zelo razširjena v naravnem okolju. Najdemo jo v zemlji, vodi, odplakah, iztrebkih ljudi, domačih in divjih živali (tudi ptic, rib, klopov, muh), pa tudi v številnih živilih. Bolezen, ki jo povzroča listerija, imenujemo listerioza. Listerioza je zoonoza (bolezen živali, ki se prenaša na ljudi). Med domačimi živalmi se okužba najpogosteje pojavlja pri drobnici, zbolijo pa tudi prašiči in govedo.

Čeprav so listerije zelo razširjene v okolju, je okužb razmeroma malo. Razlog je nizka povprečna vsebnost bakterij, ki pa se lahko večkratno poveča pri proizvodnji hrane s številnimi vmesnimi stopnjami. Njena posebnost je, da preživi in se razmnožuje na temperaturah od 4 do 45 °C. Preživi tudi na mrazu in je zmožna prehoda iz aerobne na anaerobno presnovo, torej je prilagojena okolju s kisikom in brez njega in prav zato obstaja nevarnost okužbe hrane, četudi je v vakuumski ovojnini in v hladilniku.

Kako se prenaša?

Človek se lahko okuži na več načinov, vendar se to najpogosteje zgodi po zaužitju nepravilno obdelane in pripravljene hrane, ki pride v stik z bakterijo med proizvodnjo in predelavo. Glavni »osumljenci« so nepasterizirano sveže mleko, mehki siri, siri s plemenito plesnijo, paštete, dimljene ribe in surovo meso, ki se lahko okužijo v procesu pridobivanja (molža, zakol).

Do okužbe lahko pride tudi pri naknadnem rokovanju z živili, saj je bakterija vseprisotna in v prehranskih predelovalnih obratih zelo trdoživa. Za zdravje ljudi so zato najbolj tvegana tista živila, ki so namenjena takojšnjemu zaužitju, brez dodatne toplotne obdelave. Bakterija vstopi v telo tudi skozi kožo, z neposrednim stikom, po zraku skozi očesno mrežnico in z matere na plod.


Simptomi

Listerioza je v Sloveniji razmeroma redka bolezen. Večina zdravih ljudi jo preboli v nekaj dneh. Blaga okužba poteka bodisi z gripi podobnimi simptomi, kot so slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol, zvišana telesna temperatura, bodisi s simptomi prebavnih motenj, kot so driska, slabost in bruhanje. Bolj ogroženi so ljudje z oslabljenim imunskim sistemom, kronični bolniki, otroci in starostniki, pri katerih se lahko okužba razvije v dolgotrajne, resne in celo življenje ogrožajoče simptome. Okužba pri njih poteka kot hudo sistemsko obolenje z vnetjem možganskih ovojnic (meningitis) ter septikemijo in s celo 50-odstotno stopnjo smrtnosti.

Najbolj ogrožena skupina so nosečnice, in sicer kar 13- do 20-krat bolj v primerjavi z zdravimi odraslimi. Praviloma občutijo le blage simptome, zato pa je okužba veliko bolj tvegana za plod. Možne posledice so spontani splav, mrtvorojenost ali zgodnja smrt novorojenčka. Pri preživelih novorojenčkih se lahko pojavijo resne zdravstvene težave (duševne motnje, paraliza, slepota, motnje v razvoju možganov, srca in ledvic).

Dolga inkubacijska doba, torej čas od okužbe do razvoja bolezni, ki je pri listeriozi lahko od nekaj dni pa vse do 70 dni (v povprečju 31), otežuje odkrivanje vira okužbe. Inkubacijska doba za prebavne motnje ni znana, vendar verjetno presega 12 ur. Če ob sumu na listeriozo okužbo pravočasno odkrijemo, kar najzanesljivejše pokažeta krvni test ali test na blato, jo je mogoče uspešno pozdraviti z antibiotiki, odrasle in otroke enako.

Preprečimo okužbo

Najboljša zaščita pred okužbo je skrbno ravnanje s hrano oziroma dosledno upoštevanje higienskih zapovedi. To predvsem pomeni, da temeljito toplotno obdelamo vse vrste hrane živalskega izvora, kar je še zlasti pomembno v tem letnem času, ter smo zelo skrbni pri shranjevanju. Vselej pazite, da surovo meso hranite ločeno od zelenjave, prav tako ne dovolite, da pride zelenjava v stik s surovimi, nepasteriziranimi mlečnimi izdelki. Redno si umivajte roke, vedno operite nož in deske, ko pripravljate hrano, surova živila pa temeljito operite, preden jih zaužijete ali uporabite za pripravo jedi, pripravljeno hrano v hladilniku pa obvezno pokrijte.

Na varni strani boste tudi, če ne uživate surovega oziroma toplotno neobdelanega (nepasteriziranega) mleka ter izdelkov iz njega, zlasti mehkih sirov, kot so feta, camembert, brie in drugih sirov s plemenito plesnijo. Prav tako raje preskočite surovo meso, kot sta karpačo in tatarski biftek, tudi poltrajne suhomesnate izdelke in delikatese (salame in klobase, hrenovke, delikatesne solate) ter surove in prekajene ribe (losos, postrv, slanik …), suši, morske sadeže. Listerijo uniči segrevanje na 60 °C, ki pa mora trajati vsaj tri minute (precej dlje torej, kot traja blanširanje) ali vsaj minuto na 80 °C.


Odpoklicana živila vrnite v trgovino

Po podatkih Evropskega centra za nalezljive bolezni so od leta 2015, ko so prijavili en primer v Veliki Britaniji, do vključno junija letošnjega leta v petih državah EU (Avstrija, Finska, Velika Britanija, Švedska, Danska) potrdili 47 primerov listerioze, od tega 18 samo v letošnjem letu, okužba pa je terjala tudi devet smrtnih žrtev. V teh primerih sta bila glavna vira okužbe zamrznjena sladka koruza in grah.

Zaradi suma okužbe z listerijo so julija tudi pri nas odpoklicali več izdelkov zamrznjene zelenjave madžarskega dobavitelja Greenyard Frozen. Preverite v svojem zamrzovalniku, če imate katerega od teh izdelkov: špinača s smetano znamk Freshona, Green Grocer in Felco, zelenjavna mešanica, mešana zelenjava za francosko solato, sladka koruza, kocke korenja, narezan fižol, grah, MIX Djuvec, grah ETA ter zelenjavne polpete ter polpete brokoli-cvetača Pekarne Pečjak.

Če ste morda kupili katerega od naštetih izdelkov, ga nikar ne zaužijte, temveč ga vrnite v trgovino, kjer ste ga kupili. Vsa odpoklicana živila lahko preverite na spletni strani Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, kjer seznam redno posodabljajo.

Hrano shranjujmo pri ustreznih temperaturah!

  • Kuhane hrane ne puščamo pri sobni temperaturi več kot dve uri, saj so na sobni temperature idealni pogoji za razmnoževanje mikroorganizmov.
  • Vso kuhano in hitro pokvarljivo hrano hitro shranimo v hladilnik (najbolje pri temperaturi pod 5 °C).
  • Hrane niti v hladilniku ni priporočljivo shranjevati predolgo.
  • Zamrznjeno hrano vedno odmrzujemo v hladilniku in nikoli pri sobni temperaturi.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

listerija , zastrupitev s hrano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.