Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Kako ukrepati ob zastrupitvi z gobami


(stran 2 od 2)



Orelaninski sindrom

Povzročajo ga gobe iz rodu koprenk (Cortinarius), katerih najbolj znana predstavnica je poljska koprenka (C. orellanus). Vse vsebujejo strup orelanin in orelin, ki škodujeta predvsem ledvicam, sušenje in kuhanje pa ga ne uničita. Prvi znaki, ki se pokažejo po dveh do šestih dneh, so utrujenost, glavobol, izguba teka, prebavne motnje, žeja, suhe sluznice, pekoč jezik ter bolečine v trebuhu, sklepih in mišicah. Pri hudih zastrupitvah lahko pride do zmanjšanega izločanja seča in celo ledvične odpovedi, ki zahteva dializo ali presaditev organa.


Giromitrinski sindrom

Povzroči ga pri nas redka in pogojno užitna goba pomladanski hrček (Gyromitra esculenta). Zastrupitvi se lahko izognemo, če gobo posušimo, saj tako strup giromitrin izhlapi. Druga možnost je prekuhavanje, kajti strupena je le surova ali premalo kuhana goba. Prvi simptomi nastopijo po šestih do dvanajstih urah: glavobol, slabost, bolečine v trebuhu, bruhanje, lahko tudi driska. Pri blažji zastrupitvi izzvenijo v dveh do šestih dneh. Pri hujši zastrupitvi pride do jetrne okvare, ledvične odpovedi in motenega delovanja možganov, ki ga spremljajo razdražljivost, delirij, krči, lahko pa nastopi celo koma ali smrt. Smrtnost je visoka, tudi do 40-odstotna.

Muskarinski sindrom

Povzročijo ga gobe livke (Clitocybe) in razcepljenke (Inocybe). Njihov strup muskarin spodbuja delovanje nevronov. Prvi znaki nastopijo od nekaj minut do ene ure po zaužitju gobe: bruhanje s krči v trebuhu, driska, solzenje, čezmerno slinjenje in znojenje, glavobol, upočasnjen srčni utrip, težko dihanje in slabši vid zaradi zoženih zenic.


Gastrointestinalni sindrom

Povzročijo ga lahko številne gobe, predvsem tiste iz skupin kolobarnic (Tricholoma), rdečelistk (Entoloma), kukmakov (Agaricus), gobanov (Boletus), golobic (Russula), griv (Ramaria), mlečnic (Lactarius), podvihank (Paxillus) in drugih. Vse vsebujejo strupe, ki delujejo lokalno na želodčno in črevesno sluznico, s kuhanjem in sušenjem pa jih ni mogoče uničiti. Njihovi učinki se pokažejo v prvih štirih urah po zaužitju, največkrat gre za slabost, bruhanje in drisko, tem znakom pa se lahko pridružita še znojenje in dehidracija ter posledična ledvična odpoved. Simptomi izzvenijo sami od sebe, navadno v dnevu ali dveh.

Ibotenski sindrom

Povzročata ga predvsem pegasta (A. pantherina) in rdeča mušnica (A. muscaria). Njuna ibotenska kislina se v telesu pretvori v muscimol, ki deluje na osrednji živčni sistem. Po krajši latenci, do tri ure po zaužitju, nastopi stanje, podobno alkoholni opitosti: zmedenost, izčrpanost, halucinacije, depresija ali evforija, motnje govora, vida in motorike. Te spremembe običajno izginejo po dolgotrajnem in globokem spancu. Včasih je opaziti tudi simptome muskarinskega sindroma, saj te gobe vsebujejo snov, podobno muskarinu.

Koprinski sindrom

Povzročajo ga tintnic (Coprinus), najpogosteje prava tintnica (Coprinus atramentarius). Njen strup koprin v telesu moti razgradnjo etanola, posledica tega pa je kopičenje škodljivega acetaldehida. Simptomi se pokažejo zelo hitro, lahko že po nekaj minutah: slabost, bruhanje, glavobol, žeja, znojenje, pospešeno in težko dihanje, pospešen srčni utrip, nizek krvni tlak, rdečica obraza, vrtoglavica in zmedenost. Huda zastrupitev se lahko konča tudi s srčnim infarktom, zato je nujno, da vsaj 24 do 40 ur po zadnjem obroku tintnic ne uživamo alkohola.

Psilocibinski sindrom

Pri nas ga povzroča koničasta gologlavka (Psilocybe semilanceata), ki vsebuje halucinogeni snovi psilocibin in psilocin. Znaki zastrupitve se pokažejo že uro do dve po zaužitju: glavobol, vrtoglavica, razširjene zenice, mišična šibkost in mravljinčenje. Nastopi lahko evforija/depresija in tesnoba, pri hujši zastrupitvi pa halucinacije in celo delirij z nezavestjo. Te spremembe navadno minejo po šestih do desetih urah. Za lažje okrevanje bolnika premestite v temno sobo in mu omogočite popoln mir. Zdravljenje sicer ni potrebno, vendar je treba v primeru hujših težav poklicati zdravnika, ki bo bolniku morda predpisal pomirjevalo ali celo antipsihotik.

Gobe so začimba

Na osnovi povedanega je jasno, da gob ne gre jemati zlahka. Poleg neužitnih ali celo strupenih gob vam lahko povzročijo težave tudi užitne gobe, zlasti če so nepravilno pripravljene, če ste jih pojedli preveč, predvsem zvečer. Enako velja za onesnažene in stare gobe. Ne gre pozabiti, da so gobe začimba in ne hrana. Proti zastrupitvam lahko največ naredite sami: nabirajte izključno gobe, ki jih dobro poznate, sumljive – četudi se samo malo razlikujejo od drugih – pa brez oklevanja zavrzite.

Če kljub temu pride do zastrupitve, si zapomnite, da je treba poklicati zdravnika, kar je nujno predvsem v primeru zelene mušnice. V večini primerov ne pride do hujših zapletov, vendar previdnost nikoli ni odveč. Ne pozabite shraniti ostankov gob in jih izročiti zdravniku. Za konec pa še želja, naj vam gobji obroki teknejo, in upanje, da ne boste potrebovali zdravniške pomoči.

Najbolj varen preventivni ukrep pred zastrupitvijo pri nabiranju gob je, da nabirate le tiste, ki jih poznate stoodstotno. Primerjave s fotografijami pogosto ne pomagajo, saj se zlahka zmotimo, saj v Sloveniji raste kar tri tisoč vrst gob.






Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd