Sončni žarki v zmernih količinah so sicer koristni, saj pripomorejo k sintezi vitamina D v koži in k odpornejšemu organizmu. Dolgotrajno in ponavljajoče se izpostavljanje UV-žarkom kožo uničuje in stara, nastale škode pa ni mogoče popraviti. Poleg tega se škodljivi vplivi lahko pokažejo šele čez nekaj let. Poznamo tri vrste ultravijoličnih žarkov: uničujoče UVC-žarke večinoma zadrži ozonska plast, UVB-žarke, od katerih jih nekaj doseže zemljo, ostale pa tudi zadrži ozon, in UVA-žarke, ki jih večji del pade na zemljo. S tanjšanjem ozonske plasti se veča nevarnost vpliva UV-žarkov, zato je koristno spremljati UV-indeks, ki ima vrednosti od 1 do 20. Večji ko je indeks, nevarnejše je sonce. Indeks doseže najvišjo vrednost med 11. in 15. uro.

Nekatere, bolj znane posledice sončenja so vidne takoj, tiste, ki se dogajajo v telesu, pa so vidne šele čez določen čas, celo čez nekaj let. Sem spadajo spremembe in poškodbe celic in celičnih ovojnic. Celice lahko odmrejo ali pa se deformirajo v tolikšni meri, da telo izgubi nadzor nad njimi, v najhujših primerih pa se razvijejo v predrakaste spremembe in pozneje v raka.

Kožni rak se največkrat pojavi na predelih, ki so bili najbolj izpostavljeni soncu. Najnevarnejši je maligni melanom, rak, ki se pojavi iz pigmentnih celic v koži. Polovica malignih melanomov se razvije iz obstoječega materinega znamenja. Kožni rak je nevaren, ker se hitro širi. UV-žarki lahko poškodujejo proteine, posledično se koža tanjša, postaja manj prožna in se hitreje naguba. Žile se tanjšajo in postanejo manj prožne, koža pa se z leti neenakomerno obarva.

Med vidne posledice delovanja UV-žarkov spadajo sončne opekline, ki nastanejo zaradi predolgega izpostavljanja UVB-žarkom. Pojavi se rdečina, koža je boleča, pri daljšem izpostavljanju pa se pojavijo tudi mehurji, ki jih spremljajo povišana telesna temperatura, mrzlica, slabost in glavobol. Prizadete dele je treba hladiti s hladno in čisto tekočo vodo, mazila pa naj ne vsebujejo parfumov. Posledično pride do luščenja kože. Takšna koža je dovzetna za okužbe, ker je poškodovana njena obrambna funkcija.

Izpostavljanje soncu lahko povzroči tudi okvaro očesne leče, sivo mreno ter posledično poslabšanje ali izgubo vida. Sonce lahko povzroči tudi melazme, neenakomerno obarvanje kože. Pojavijo se pri ljudeh, ki so jim podvrženi. Posledice zdravijo z mazili, ki vsebujejo tretinoin in azelainsko kislino.

K preobčutljivosti kože na sonce lahko prispevajo tudi zaužita ali na kožo nanesena zdravila, parfumi, mila in kozmetični preparati ter stik kože z nekaterimi rastlinami, grmičevjem ali travami, denimo s sivko ali s figovim mlečkom. Pozorni moramo biti tudi na sestavo kozmetičnih krem; nekatere imajo fotosenzibilen učinek na kožo. Pogosto so to zaščitni filtri, kreme, ki vsebujejo vitamin A ali alfa in beta hidroksi kisline. Tudi mnoga črtala za ustnice niso primerna za izpostavljanje soncu.

Ni odveč ponoviti, da je treba uporabljati kreme z zaščitnih faktorjem. Ne samo tedaj, ko se odpravite na morje, sonce je enako močno in ima enake vplive tudi v mestu in drugod. Izberite kremo s faktorjem od 15 do 30, nosite sončna očala, pred sončnimi žarki pa zaščitite tudi svoje najmlajše! Kakovost kreme ni odvisna od cene, zato bo vsakdo našel, kar mu ustreza. Dobra krema mora vsebovati UV-filtre in blokatorje. Najboljša je uporaba losjonov in gelov, ker ne preprečujejo znojenja.