Ko je Bruce Brown davnega leta 1966 posnel kultni film Neskončno poletje, v katerem dva deskarja skladno z orbitalnim in osnim gibanjem zemlje potujeta po svetu, pri čemer imata en sam cilj - ujeti poletje in z njim velike valove, sta se nekonformistična deskarska mentaliteta in neomajna vera, da je poletje in z njim mladost lahko večno, prepletena z mitom svobode in podobami božanskih plaž, že dodobra ustoličili med množicami ameriških najstnikov.
Do začetka šestdesetih
let je bilo namreč deskanje ekskluziven havajski in kalifornijski
šport.
Nato se je začelo
Samo ugibamo lahko, čemu se arhetipske podobe najbolj zaželenih
zemeljskih užitkov rade izostrijo prav v podobah neskončnih
peščenih plaž z ljubkimi hišicami in bari, kjer je vsakdo
dobrodošel v veselo družbo izvirnih ljudi. Tja, kjer se palme
gibljejo v vetrcu, kjer je sončno vreme konstanta in kjer
"neskončno modro nebo" in ocean nista samo odraz dejanskih
okoliščin, ampak simbol večne razposajenosti, brezskrbnosti in
obenem silne, univerzalne energije, ki se milostno razsiplje po
vseh živih bitjih.
To je bilo to
Če dodamo še živopisno poslikane avtomobile, se pred nami razpre
podoba pravcate subkulture, ki je postala bogat temelj zanimive
nadgradnje. Sledil je val nove glasbe z večnim poletjem
navdihnjenih surf-rockerjev. To so bili Dick Dale (King Of Surf
Guitar: The Best Of Dick Dale), The Astronauts iz Colorada (Surf
Party), The Trashmen iz Minneapolisa (Best Of The Trashmen),
avstralski surf rockerji The Atlantics in najbolj znani Beach Boys
(Good Vibrations in Surfin' USA). Končno je tu še Corky Carroll,
glasbenik, ki obenem velja za pionirja poklicnega deskanja, saj je
večkrat zapored osvojil naslov svetovnega prvaka.
Velika sreda
Leta so minevala, množice deskarjev in njihovih privržencev pa so
se morale posloviti od upanja v idealno deskarsko in obdeskarsko
življenje. Dokončno so odrasli ter pristali v varnem okolju službe
in urejenega življenjskega ritma. Toda prišli so novi rodovi
mladcev in mladenk, tistih, ki se še niso soočili z neizprosnim in
neprijetnim vprašanjem preživetja. Nezadovoljni z omejujočim
potrošniškim svetom odraslih so v deskarski kulturi videli svoj
izziv. Kot odraz teh hotenj so nastali številni novi filmi, med
njimi sijajno delo Velika sreda Johna Miliusa iz leta 1978, ki
pravljičnemu svetu deskarskega življenja postavi nasproti surovo in
dramatično obdobje Amerike s konca šestdesetih let, ki ga je
zaznamovalo novačenje vojakov za vojno v Vietnamu.
Obalna straža
Nove generacije zadnjega desetletja so nadgradile, ali bolje
rečeno, vsaj delno razgradile kult plaže, ki je nastal ob pomoči
svetovnega uspeha nadaljevanke Obalna straža. Kar je bilo sprva
strast dela populacije, je postalo množična kultura. Kot je v
navadi, je z neizogibno poenostavitvijo izgubilo bistvo in
mikavnost. Prsate lepotice v rdečih enodelnih kopalkah - s Pamelo
Anderson na čelu - so sezono za sezono paradirale na televizijskih
zaslonih. Kako privlačni so takšni prizori za milijone gledalcev,
dokazuje rekordna gledanost, ki je serijo - prvič so jo prikazali
leta 1989 na ameriški mreži NBC - dlje kot desetletje obdržala na
vrhu priljubljenosti.
No, stvarnost je sčasoma prinesla še vse kaj hujšega kot
obrabljenost mita večnega poletja in jezdecev na valovih. Aids in
druge bolezni ter onesnaženost so dodatno spremenile življenje,
celo na najčudovitejših plažah. Saj ne, da deskarjev ni več,
nasprotno, deskanje je kot šport in rekreacijska dejavnost še zdaj
izredno privlačno, le duha svobode in neukročenosti, kamor je
nedvomno spadala tudi neomejena seksualna svoboda, je v dobršni
meri nadomestila sveta previdnost.
Nebeške plaže
Na tisoče nebeških plaž, ki se razprostirajo po vseh celinah,
razlikujemo po naravnih značilnostih, a tudi po uživalcih, ki
prihajajo na obale z različnimi željami in nameni. Tu so ti, ki jim
gre zgolj za kopanje, sončenje in družabne užitke, drugod samo
deskarji, ki jim gre za potešitev športnih strasti, drugi
obiskovalci plaže pa jih morebiti zanimajo samo kot občudujoče
občinstvo.
Če se osredotočimo na nekaj najpopularnejših svetovnih plaž, bodo na vrhu seznama zagotovo Cape Town v Južni Afriki, Zlata obala v Avstraliji, Taranaki v Novi Zelandiji, Waimea Bay na Havajih, Daytona Beach na Floridi, dolge plaže južne Kalifornije in plaže Ria de Janeira.
Vsak od teh mamljivih koščkov sveta se ponaša z natančnim popisom podatkov, ki zanimajo deskarje: višina, moč in hitrost valov. Oblika morskega dna in obalnega sveta imata odločilno vlogo pri nastajanju valov, ki so značilni za posamezne obale. Enako pomembni so še temperatura vode, morebitni vrtinci in podvodni tokovi, ki lahko zmotijo deskarje, če morskih psov niti ne omenjamo, kajti večina deskarjev na valovih se precej oddalji od obale. Če želite okusiti vzdušje mondenih letovišč in neskončnih peščenih plaž, je včasih dovolj že dober, ledeno hladen koktajl, postrežen v lepo okrašenem kozarcu - in malce dobre glasbe. Ponujamo vam recepte ...
Irma Kuhar dr. med. spec. psihiatrije, psihoterapevtka, kognitivno vedenjska terapevtka
Nevio Medved dr. med. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije
dr. Zlatko Fras dr. med. spec. internist