Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Nega suhe kože

Za suho kožo je na splošno značilno, da je v njeni povrhnjici znižana vsebnost maščob.
Za suho kožo je na splošno značilno, da je v njeni povrhnjici znižana vsebnost maščob. (Foto: Shutterstock)

Pozimi naša koža kaj hitro postane suha. Ko je koža izsušena, se na površini lušči, zateguje, pogosto se pojavijo tudi ekcemi in močno srbenje, tako da je neredko tudi razpokana do krvi. Njena zaščitna vloga je okvarjena. Preberite, kako lahko težave preprečimo in kako ustrezno poskrbimo tudi za suho kožo naših otrok.

Koža predstavlja mejo med »našo notranjostjo in zunanjim svetom«. Plast povrhnjice – rožena plast – predstavlja osnovno zaščitno plast kože (pregrado). Kožne celice in medcelične maščobe, ki jih obdajajo, predstavljajo najbolj pomembna sestavna dela rožene plasti. Maščobe so tiste, ki imajo najpomembnejšo vlogo pri omejevanju prehoda različnih snovi iz okolja skozi roženo plast v spodnje plasti kože. Poškodba te plasti pomeni resno okvaro zaščitne plasti kože oziroma njene pregrade in s tem v zvezi na eni strani povečano prepustnost in absorpcijo in na drugi strani povečano izgubo vode skozi kožno površino. Zato je zelo pomembno, da kožna površina ohranja svojo zaščitno vlogo.


Otroška koža je še posebej občutljiva

Koža otroka še zdaleč ni tako odporna kot pri odraslem človeku. Lahko je celo do desetkrat tanjša od kože odraslega, je bolj prepustna, zato veliko hitreje vsrka strupene snovi kot koža odrasle osebe, bolj je ranljiva, a se tudi hitreje obnavlja in zdravi. Razmerje med kožno površino in telesnim volumnom je pri otroku večje kot pri odraslih. Usnjica je tanjša kot pri odraslih, vsebnost vode v roženi plasti je večje, znojenje še ni zadostno za regulacijo otrokove telesne temperature. Delovanje žlez lojnic je manjše kot pri odraslem, zato je manj kožnih maščob, kar je posledično razlog za suho kožo pri otrocih. Otroška koža je zelo občutljiva, njen zaščitni plašč še ni rahlo kisel kot pri odraslem, zato ne nudi zadostne zaščite pred dražečimi snovmi, alergeni, mikroorganizmi, izsušitvijo – kožna pregrada ni povsem razvita.

S telesno rastjo in razvojem postaja koža vse bolj odporna. Ščiti nas pred mrazom, vročino, ultravijoličnimi in drugimi škodljivimi svetlobnimi sevanji, poškodbami in okužbami. Koža je nenadomestljiv del naše telesne obrambe pred mikrobi in okoljem. Je tudi regulator telesne temperature, kopiči vodo, maščobe in vitamin D.


Suh zrak in mraz sta najslabše okolje za suho kožo

Njena pregradna funkcija se lahko okvari. V prostorih, kjer se zrak umetno ogreva, se vlažnost precej zniža, kar povzroča dodatno izhlapevanje vode s površine kože, ustnic ter sluznic. Tudi nošenje neprimernih oblačil, zlasti volnenih, lahko dodatno draži sicer izsušeno in občutljivo kožo. Največje težave imajo posamezniki, ki že sicer trpijo zaradi suhe in še posebej občutljive kože. Tudi koža starejših ljudi je bolj suha kot v mladosti in srednjih letih. Zato je zelo pomembno, da sami čim več pripomoremo k preprečevanju izsuševanja kože z redno in ustrezno nego kože.

Vzroki za suho kožo

  • suha koža je lahko prirojena (kseroderma), lahko je posledica nekaterih bolezni ali jemanja nekaterih zdravil;
  • pomanjkanje vitamina D ali A;
  • poletna vročina in zimski mraz;
  • prepogosto kopanje;
  • predolgo namakanje v vodi;
  • pozimi je lahko vzrok centralno ogrevanje, ki povzroča izjemno suh zrak v stanovanjih in ustanovah, kjer se otroci nahajajo;
  • v poletnem času se to lahko zgodi tudi v klimatiziranih prostorih;
  • pretiravanje s telesno higieno (prepogosto umivanje, uporaba premočnih, neustreznih, dražečih čistilnih sredstev ali v preveliki količini);
  • neprimerna nega.

Suha koža je bolj dovzetna za okužbe

Za suho kožo je na splošno značilno, da je v njeni povrhnjici znižana vsebnost maščob (ceramidov in prostih maščobnih kislin). Koža, ki je izsušena, je obenem tudi bolj občutljiva na kemijske in fizikalne vplive iz okolja. Tudi za okužbe je bolj dovzetna. Ko je koža izsušena, se na površini lušči, zateguje, pogosto se pojavijo tudi ekcemi in močno srbenje, tako da je neredko tudi razpokana do krvi. Njena zaščitna vloga je okvarjena, kar je razlog za dodatno izgubo vode.

Suha koža ne deluje prav nič privlačno, še posebej, kadar se prične luščiti, lahko povzroča tudi resno srbenje. Suhost kože sicer neposredno ne vodi k trajnemu nastanku gub. Če je koža izsušena, na njenem površju opažamo drobne nežne črte oziroma gubice. Rožena plast povrhnjice se stalno odstranjuje in obenem obnavlja, tako da povrhnje črtice oziroma gubice niso stalne.

Vitamini za zdravo kožo

Maščobne kisline, ki jih najdemo v olju, semenih in oreščkih, ohranijo kožo čvrsto in napeto, voda poskrbi za prenos hranljivih snovi in odplavlja strupe. Dobra prebava in presnova poskrbita za učinkovito izrabo beljakovin, ki gradijo in obnavljajo celice. Antioksidanti (A, C in E) preprečujejo škodljivo delovanje prostih radikalov, omilijo negativne učinke sončnih žarkov in onesnaženega zraka ter upočasnijo staranje.

Za zdravo kožo skrbi prehrana, bogata z vitamini B kompleksa, ki krepijo kožo in lase in lajšajo kožna vnetja. Zlasti učinkovit je biotin – v sklopu B kompleksa – sintetizirajo ga bakterije v črevesju, najdemo ga v jajcih, v polnozrnatih žitnih izdelkih in v jetrih. Cink skupaj z vitaminom C pospešuje tvorbo kolagena in poveča učinek vitamina A pri vzdrževanju in obnovi kožnih celic. Vsebujejo ga oreščki, semena, polnovredna pšenična moka, ržena moka, ovseni kosmiči, jajca, ostrige, jetra in rdeče meso.

Kako preprečiti izsušitev kože?

  • Najboljša je posteljnina iz čistega bombaža, kar velja tudi za oblačila. Pomembno je, da se za vzdrževanje uporabljajo neagresivni pralni praški, da ob pranju perilo dvakrat sperete in da ne uporabljate mehčalcev.
  • Izogibajte se volnenim oblačilom.
  • Uporabljajte mastne in obenem tudi vlažilne kreme ali losjone. Uporabljajte kakovostne losjone ali kreme oziroma mazila, ki ne vsebujejo dišav in konzervansov, vsebujejo pa naj dovolj maščob (idealni so petrolat, lanolin, rastlinska in živalska olja).
  • Pijte nesladkane tekočine večkrat dnevno.
  • Ne tuširajte se s prevročo vodo, saj topla voda kožo še dodatno izsušuje.
  • Izogibati se je potrebno tudi prepogostemu umivanju s premočnimi čistilnimi sredstvi.
  • Ko greste ven, redno nosite rokavice, da se tudi koža na rokah zaščiti pred mrazom.
  • Obraz, ustnice in roke zaščitite z nanosom mastne kreme, ki naj v primeru sončnih dni na smučiščih vsebuje tudi UV-filtre.
  • Optimalna temperatura v prostoru, kjer spimo, je v zimskem času med 18 in 22 °C. Pozimi naj bo vlaga v stanovanjih vsaj 50-odstotna.

Terapija z vlažnim ovojem

Pomagate si lahko tudi s sodobno terapijo suhe kože in zimskih ekcemov z vlažnim ovojem, ki sočasno hladi in učinkuje proti srbežu, ki je še posebej primerna za otroke (»wet-wrap« therapy).

1. Terapijo začnite s 15–20 minutami namakanja v topli vodi, ki ji dodajte blago čistilno sredstvo iz lekarne.
2. Takoj po kopanju rahlo otrite kožo z brisačo, v prvih treh minutah namažite vse telo s primernim negovalnim sredstvom (predpisanim s strani zdravnika ali ki ste ga kupili v lekarni za nego suhe kože).
3. Hitro se oblecite oziroma oblecite otroka v pižamo, ki ste jo pred tem namočili v toplo vodo in dobro oželi.
4. Preko oblecite suho, nekoliko večjo pižamo. V takšni vlažni pižamici ostanite oziroma naj ostane otrok vsaj dve uri.
5. Kadar so težave s suho kožo in ekcemom (atopijskim dermatitisom) zelo izražene, ponovite takšen postopek 2- do 3-krat dnevno, več dni zapored.
6. Sočasno ne uporabljajte nobenih kortikosteroidnih ali drugih zdravilnih krem oziroma mazil!

V resnih študijah so dokazali, da s takšnim postopkom lahko zmanjšamo znake, povezane s suho kožo in atopijskim dermatitisom srednje do hude stopnje, za več kot 70 odstotkov.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

nega suhe kože

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.