Pnevmokoki so tudi pri zdravih otrocih ves čas prisotni na območju nosu in žrela. V primeru virusne okužbe dihal obrambne sposobnosti sluznice dihal oslabijo in pnevmokoki dobijo lahek dostop do drugih delov telesa.

Telo se nanje odziva z vnetjem, ki se navzven izraža v obliki različnih bolezni. Kot pojasnjuje dr. Milan Čižman s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, so najpogostejša vnetja srednjega ušesa, vnetja obnosnih votlin in pljučnica, v redkejših primerih pride do vdora v kri, meningitisa in drugih lokalnih vnetij.
Med vsemi naštetimi boleznimi je na prvem mestu po pogostnosti vnetje srednjega ušesa. Značilni znaki te bolezni so povišana telesna temperatura, bolečina v ušesu in slabo počutje. Če zdravnik ugotovi gnojno vnetje srednjega ušesa ali če je otroku počil bobnič in se je iz ušesa izcedila gnojna tekočina, predpiše antibiotike.

Okužbe se lahko ponavljajo

Pnevmokokne okužbe se nemalokrat ponavljajo. To ne preseneča, saj je znanih več kot devetdeset tipov pnevmokoka, pojasnjuje sogovornik. Otrok razvije imunost le za tisti tip pnevmokoka, ki ga je že prebolel, in za sorodne. Za istim tipom pnevmokoka lahko večkrat zboli otrok z motnjami imunosti. Ponavljajoča se vnetja so za neprijetna, poleg tega lahko pustijo posledice. Če ima otrok več zaporednih vnetij srednjega ušesa, denimo, utegne imeti še več mesecev v ušesu tekočino, ki je lahko sterilna ali ne. Posledično lahko otroku oslabi sluh; v takih primerih je rešitev vstavitev timpanske cevčice.

Smiselno preventivno cepljenje

Za zdravljenje pnevmokoknih okužb zdravniki predpisujejo antibiotike. Prepogosto predpisovanje pa ima lahko povratni učinek, saj sluznice naselijo odporne bakterije, in če nastopi nova okužba, antibiotiki niso več učinkoviti. Zaradi tega in zaradi neprijetnih okužb, ki imajo lahko dolgotrajnejše posledice, kot je denimo okvara sluha po meningitisu, je smiseln razmislek o cepljenju proti pnevmokoknim okužbam.

Zadnji dve leti so na voljo novejša konjugirana cepiva, ki vsebujejo več kot sedem tipov pnevmokokov. Kot rečeno, obstaja več kot devetdeset vrst pnevmokoka. Na voljo sta dve novi cepivi: desetvalentno ščiti pred desetimi tipi pnevmokoka, prihaja pa že trinajstvalentno, ki bo varovalo pred trinajstimi najpogostejšimi tipi pnevmokoka. Izkušnje z obema so zelo obetavne, razlaga dr. Čižman in dodaja, da desetvalentno najbrž v višjem odstotku preprečuje vnetje srednjega ušesa, medtem ko trinajstvalentno ščiti proti več najpogostejšim tipom pnevmokoka.

Cepljenje najbolj smiselno v prvem letu

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je najbolje opraviti v prvem letu otrokovega življenja, saj je tako zaščiten, še preden bi začel zbolevati za tovrstnimi okužbami. Kot pravi sogovornik, je cepljenje proti pnevmokoknim okužbam najprimerneje priključiti cepljenju proti drugim otroškim boleznim, kot so davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza … V višji starosti, denimo pri treh, štirih letih, je cepljenje smiselno le še za otroke z osnovnimi boleznimi, zaradi katerih se poveča tveganje ali teža pnevmokoknih okužb, denimo otroci, ki so jim morali odstraniti vranico, saj je pri njih tveganje za hude okužbe s pnevmokoki znatno večje kot pri drugih otrocih.