Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Cepljenje je dodatna zaščita pred nalezljivimi boleznimi

Cepljenje preprečuje razširjene, pogosto zelo nevarne bolezni. Med njimi tudi take, za katere ni ustreznih oblik zdravljenja ali pa zdravljenje z antibiotiki zaradi odpornosti bakterij ni več enako uspešno kot nekoč. Ker je v Sloveniji cepljenje otrok obvezno, se številne nalezljive bolezni skorajda ne pojavljajo več, poleg tega so v zadnjem času na voljo nova cepiva. Kaj za otroke pomenijo ta dodatna cepljenja, pred katerimi boleznimi jih ščitijo in kakšni so njihovi neželeni učinki, smo se pogovarjali z mag. Markom Pokornom, dr. med., spec. pediatrije, s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC v Ljubljani.
Nova cepljenja za otroke pomenijo dodatno zaščito pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi, pravi mag. Marko Pokorn, dr. med. "Ker gre za dodaten vnos cepiva v telo in s tem dodatno zbadanje, to za otroka ni prijetno. Proizvajalci cepiv si prizadevajo, da bi v posameznem cepivu združili čimveč sestavin, tako da cepljenje proti več boleznim ne bi nujno pomenilo tudi več injekcij." V okviru rednega programa cepljenja so otroci najprej cepljeni s kombiniranim 5-valentnim cepivom, ki ščiti pred davico, tetanusom, oslovskim kašljem, otroško paralizo in okužbami s hemofilusom influence tipa b. Pozneje so cepljeni s 3-valentnim cepivom, ki jih ščiti pred ošpicami, mumpsom in rdečkami, pred vstopom v šolo pa še s cepivom proti hepatitisu B.

Pri ostalih boleznih, ki jih lahko preprečujemo s cepljenjem, je priporočilo o cepljenju odvisno od cepiva, meni naš sogovornik. Nekatera cepiva so priporočljiva za vse otroke, druga v večji meri za skupine otrok, ki jih posamezne okužbe bolj ogrožajo. Mag. Pokorn svetuje tudi cepljenje s konjugiranim pnevmokoknim cepivom, ki varuje pred pnevmokoknimi okužbami. "Cepljenje je nujno pri otrocih z imunskimi pomanjkljivostmi, še posebno pri tistih brez vranice. Pnevmokokne okužbe bolj ogrožajo tudi otroke s kroničnimi boleznimi pljuč, jeter, ledvic in drugih organov. Poleg teh so zaradi pnevmokoknih okužb nekoliko bolj ogroženi tudi vsi otroci, ki obiskujejo vrtec."

Najpogostejša pnevmokokna okužba je vnetje srednjega ušesa

Do pnevmokoknih okužb najpogosteje prihaja v hladnejših mesecih, ko je tudi več bolnikov z virusnimi okužbami dihal. Bakterije vdrejo v del telesa (na primer v srednje uho, pljuča, kri), kjer jih ne bi smelo biti, se tam razmnožujejo, telo pa se nanje odzove z vnetjem. "Pnevmokoki so v nosno-žrelnem prostoru normalno prisotni pri sicer zdravih otrocih, toda v primeru virusne okužbe dihal obrambne sposobnosti sluznice dihal oslabijo, to pa olajša vdor pnevmokokov v telo. Najpogostejša pnevmokokna okužba je vnetje srednjega ušesa.

Značilni bolezenski znaki so vročina, bolečina v ušesu, lahko pa tudi naglušnost, kar je pri majhnem otroku pogosto težko oceniti. Bolezen je mogoče prepoznati z otoskopskim pregledom bobniča. Pnevmokokne okužbe dokaj učinkovito preprečujemo s cepljenjem," je povedal naš sogovornik. Žal je zaščita omejena na tiste seve pnevmokokov, ki so prisotni v cepivu, in na tiste, ki so jim podobni. Cepljenje učinkovito zaščiti pred invazivnimi okužbami z omenjenimi tipi pnevmokokov, zaščita je tudi dolgotrajna.

 "Obstajata dve vrsti cepiv: konjugirano, ki je učinkovito pri otrocih, starih do pet let, in polisaharidno, ki ga uporabljamo pri starejših otrocih in odraslih. Obstaja več kot 90 tipov pnevmokokov; v konjugiranem cepivu jih je bilo doslej sedem, novo cepivo, ki je že dosegljivo, pa jih vsebuje deset. Polisaharidno cepivo vsebuje 23 tipov pnevmokokov, vendar je zaščita, ki jo ponuja, nekoliko slabša kot pri konjugiranem cepivu," je povedal mag. Pokorn. Zaščita, ki jo ponuja cepljenje, je odvisna od vrste bolezni. Najmanjša je pri vnetju srednjega ušesa, največja pa pri najtežjih oblikah bolezni, kot sta sepsa in meningitis. "Otroke lahko cepimo že pri starosti dveh mesecev. Število odmerkov je odvisno od starosti, ko otroka začnemo cepiti. Načeloma so potrebni štirje odmerki cepiva, trije v prvem letu in poživitveni odmerek v drugem letu starosti."

Cepivo proti meningokoknim okužbam je smiselno uporabiti pri otrocih z določenimi imunskimi pomanjkljivostmi, zaradi katerih so dovzetnejši za tovrstne okužbe, meni mag. Pokorn. Cepivo proti gripi je najbolj priporočljivo za otroke s kroničnimi boleznimi, pravi. Obenem razloži, da so razlogi za cepljenje proti noricam praviloma ekonomske narave, čeprav utegnejo norice tudi pri sicer zdravem otroku potekati v težji obliki; bolezen se lahko tudi zaplete in zahteva bolnišnično zdravljenje.
Ker je Slovenija endemsko območje za klopni meningoencefalitis, je otroke smiselno cepiti tudi proti tej bolezni. Cepljenje proti hepatitisu A je primerno predvsem za otroke, ki potujejo na območja, kjer je ta bolezen pogostejša (Azija, Afrika).
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

otrok , cepljenje , cepivo , klopni meningoencefalitis , pnevmokokna okužba , vnetje srednjega ušesa , otroške bolezni , rotavirus , pnevmokok , obvezno cepljenje , šumenje v ušesu

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.