Ni razloga, da otrok ne bi bil cepljen

  • MJS
  • četrtek, 18. marec 2010
(Foto: Shutterstock)

Številne raziskave kažejo, da je cepljenje kljub redkim neželenim učinkom najvarnejši način preprečevanja nalezljivih bolezni. Blagi in prehodni neželeni učinki so možni in niti ne tako redki, resni pa so izredno redki, vsekakor redkejši od posledic bolezni pri necepljeni osebi, je o pomenu cepljenja povedala Ajda Cimperman, dr. med., spec. pediatrije, iz zasebne pediatrične ordinacije v Murglah v Ljubljani. Če ni kroničnih kontraindikacij in akutnih poslabšanj, na primer alergijskih bolezni, kot so astma, atopijski dermatitis, seneni nahod ali alergija na hrano, in akutnih okužb, ni razloga, da otrok ne bi bil cepljen, pravi.

V Sloveniji ima preventivno zdravstveno varstvo otrok dolgoletno tradicijo. To nam je – skupaj z obveznim zdravstvenim zavarovanjem otrok ter zdravstveno ozaveščenostjo staršev o pomenu in učinkovitosti cepljenja za zaščito otrok – omogočilo doseči odlične kazalnike zdravstvenega varstva otrok v primerjavi z drugimi evropskimi državami, je povedala Ajda Cimperman, dr. med.

Sem spada tudi obvezno cepljenje otrok, ki so mu pri nas naklonjene že generacije staršev. »Zdravstvena izobraženost staršev botruje dejstvu, da lahko v svoji ordinaciji med 1600 vodenimi otroki necepljene preštejem na prste obeh rok, pa še od teh so samo trije povsem necepljeni, drugi pa delno. Kolegi mi zatrjujejo, da jih nimajo niti toliko, kar pripisujem različnemu odnosu med starši in zdravniki njihovih otrok, različni povprečni stopnji izobrazbe in različni socialni strukturi.« Zaradi obveznega cepljenja pri nas skorajda ni več bolezni, kot sta davica in tetanus. Oslovski kašelj se pojavlja le v blagi obliki.

S cepljenjem lahko preprečimo tudi otroško paralizo, ošpice in rdečke, zaradi katerih so nekoč otroci ostali invalidi za vse življenje, ali pa mumps, ki povzroča neplodnost. Ko gre za cepljenje, je zelo pomemben človekov čut za skupno dobro, meni Ajda Cimperman, saj je pomembna tako imenovana čredna imunost. Ta je odvisna od odstotka precepljenih otrok, ki mora biti kar 90 do 95-odstoten, če želimo, da se povzročitelj bolezni ne razmnožuje več učinkovito.

 »S starši otrok, katerih izbrana pediatrinja sem, skušam že od prvega srečanja vzpostaviti odnos čim večjega vzajemnega zaupanja. Vedo, da si prizadevam predvsem za varovanje zdravja njihovega otroka, pa tudi vseh otrok in odraslih, s katerimi je otrok v stiku. Že ob pregledu novorojenčka jim ponudim zloženko, ki razlaga vprašanja, povezana s cepljenji, ob pregledu dvomesečnega otroka pa napovem začetek cepljenja v starosti treh mesecev. Najpozneje tedaj mi starši zaupajo svoje dvome o cepljenjih, jaz pa jim skušam čimbolj poljudno odgovoriti na vprašanja, ki jih zanimajo. Denimo to, da cepiva ne morejo povzročiti bolezni, ampak le spodbudijo imunski sistem, da izdela zaščitna protitelesa proti povzročitelju nalezljive bolezni. Te še posebno ogrožajo dojenčke in majhne otroke, saj približno do šestega meseca izgubijo zaščito, ki so jo med nosečnostjo dobili od matere.

Hkratno cepljenje proti več boleznim s tako imenovanimi kombiniranimi cepivi zmanjša število potrebnih vbodov in s tem bolečino, hkrati pa je varno in učinkovito.« Zato se nalezljive bolezni, proti katerim cepijo, z izjemo primerov oslovskega kašlja, pri nas že dolgo niso pojavile, se pa v sosednjih državah, v katerih cepljenje ni obvezno, opozarja naša sogovornica. »Potnikov, ki gredo skozi našo državo, je zaradi novega življenjskega sloga iz dneva v dan več, s tem pa se veča tudi tveganje za vnos nalezljivih bolezni in obolevanje necepljenih ljudi. Zato je nadvse pomembno, da se starši, preden zavrnejo cepljenje svojih otrok, poučijo o posledicah takšne odločitve za otroke.«

Kot je povedala Ajda Cimperman, starše, ki po njeni razlagi o učinkovitosti cepljenja temu še vedno nasprotujejo, napoti k imunologu ali infektologu, torej k specialistom, ki se poglobljeno ukvarjajo z nalezljivimi boleznimi in obrambo telesa. »Če tudi po več pogovorih in dodatnih preiskavah menim, da ni zdravstvenega razloga za trajno opustitev cepljenja, napišem poročilo zdravstvenemu inšpektorju, ki prevzame skrb za tako družino. O necepljenem otroku obvestim vzgojnovarstveni zavod, kjer je otrok v varstvu. O tem mora biti obveščen tudi vsak zdravnik, h kateremu otroka napotim zaradi kakršnegakoli drugega razloga, na primer poškodbe (tetanus), nepojasnjenega izpuščaja (ošpice, mumps, rdečke) ipd.«
Članek se nadaljuje »


Tina Fabjan

Tina Fabjan dr. dentalne medicine

Matic Fabjan

Matic Fabjan dr. med. spec. plastične rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Vsi Viva strokovnjaki