Otrok ima lahko motnje uspavanja, pogostega
zbujanja ali pretirano dolgega spanja. Težave pri uspavanju se po
vzrokih razlikujejo glede na starost otroka. Pri majhnem otroku je
največkrat vzrok spremenljiv ritem dogodkov tik pred spanjem, pri
šolarju ura uspavanja, pri najstniku pa življenjski slog s
spremenjenim dnevnim ritmom. Nočno prebujanje je značilno za več
kot 80 odstotkov otrok, o motnji pa govorimo šele takrat, ko se
otrok ne zna sam znova uspavati. Zaspanost je pogostejša pri
šolarjih in najstnikih, ki sami nadzorujejo urnik spanja, lahko pa
je tudi posledica motenj dihanja med spanjem ali narkolepsije.
TEŽAVE PRI USPAVANJU
Z ultrazvočnim opazovanjem ploda lahko opazimo spanje REM že pri šest- do sedemmesečnem plodu, spanje NREM pa je opazno kak mesec pozneje. Pri novorojenčku se obdobja budnosti in spanja izmenjujejo na dve do šest ur, tako da skupno spi od 11 do 23 ur. Na trajanje spanja najbolj vplivajo svetloba, hranjenje in ukvarjanje z otrokom. Pri treh mesecih je vzorec spanja že zrelejši, obdobja spanja se daljšajo. Mesec dni pozneje otrok že lahko prespi vso noč, če ga starši niso navadili drugače. Nekako od devetega meseca do četrtega leta se otroci na strah in ločitev odzovejo z zbujanjem. Pri treh letih dobijo vzorec spanja odraslega človeka, obdobja spanja NREM in REM se menjajo na 70 do 100 minut. Pri predšolskih otrocih so nočne more pogostejše zaradi sanjanja in obnavljanja dnevnih dogodkov.
Nereden urnik
Novopečeni starši se pogosto ne zavedajo pomembnosti uvedbe določene ure za spanje in stalnega obreda dogodkov tik pred spanjem. Pozno ugotovijo, kako dobrodošel bi bil red pri otrokovem spanju, saj bi tako laže načrtovali svoje dejavnosti. Nereden urnik zrcali dejstvo, da starši niso zmožni otroku postaviti meja in da v družinskem krogu vlada nered.
Skupaj s starši v postelji?
Skoraj vsi otroci, ki spijo pri starših, imajo težave pri spanju. Dokler so starši v postelji, spijo, ko starši vstanejo, se zbudijo tudi otroci. Če otroka preselijo v njegovo posteljico po šestem mesecu, otroci temu običajno močno nasprotujejo. Znane so tudi zadušitve otrok, zlasti če so bili ob njih pijani, omamljeni, debeli ali zelo globoko speči starši. Odsvetujemo, da bi otroci spali na vodnih in zelo mehkih posteljah, pokriti čez glavo, v posteljici z ograjo, katere odprtine so dovolj široke za zdrs otrokovega telesa, ne pa glave, in na zložljivih posteljah, ki se lahko nenadzorovano zaprejo. Prvih šest mesecev naj otroci spijo na hrbtu, saj tako zmanjšamo možnost nenadne nepričakovane smrti dojenčka.
Pri mnogih narodih otroci spijo s starši; to večinoma povzroča le slabši spanec staršev, drugih težav pa ne. Toda to naj ne bo izhod za starše, ki ne znajo postaviti meje pri uri spanja, ki se bojijo ločitve od otroka, ki imajo občutek krivde (ker so čez dan preživeli premalo časa z otrokom), ki s tem skušajo ohraniti otroka odvisnega od sebe ali pa se želijo izogniti partnerju.Šolarji, ki še hočejo spati s starši, imajo težje čustvene motnje, ki zahtevajo strokovno pomoč. Če pri skupnem spanju vztrajajo starši, moramo poleg zgoraj omenjenih razlogov pomisliti tudi na zlorabo otroka.
TEŽAVE PRI USPAVANJU
Z ultrazvočnim opazovanjem ploda lahko opazimo spanje REM že pri šest- do sedemmesečnem plodu, spanje NREM pa je opazno kak mesec pozneje. Pri novorojenčku se obdobja budnosti in spanja izmenjujejo na dve do šest ur, tako da skupno spi od 11 do 23 ur. Na trajanje spanja najbolj vplivajo svetloba, hranjenje in ukvarjanje z otrokom. Pri treh mesecih je vzorec spanja že zrelejši, obdobja spanja se daljšajo. Mesec dni pozneje otrok že lahko prespi vso noč, če ga starši niso navadili drugače. Nekako od devetega meseca do četrtega leta se otroci na strah in ločitev odzovejo z zbujanjem. Pri treh letih dobijo vzorec spanja odraslega človeka, obdobja spanja NREM in REM se menjajo na 70 do 100 minut. Pri predšolskih otrocih so nočne more pogostejše zaradi sanjanja in obnavljanja dnevnih dogodkov.
Nereden urnik
Novopečeni starši se pogosto ne zavedajo pomembnosti uvedbe določene ure za spanje in stalnega obreda dogodkov tik pred spanjem. Pozno ugotovijo, kako dobrodošel bi bil red pri otrokovem spanju, saj bi tako laže načrtovali svoje dejavnosti. Nereden urnik zrcali dejstvo, da starši niso zmožni otroku postaviti meja in da v družinskem krogu vlada nered.
Skupaj s starši v postelji?
Skoraj vsi otroci, ki spijo pri starših, imajo težave pri spanju. Dokler so starši v postelji, spijo, ko starši vstanejo, se zbudijo tudi otroci. Če otroka preselijo v njegovo posteljico po šestem mesecu, otroci temu običajno močno nasprotujejo. Znane so tudi zadušitve otrok, zlasti če so bili ob njih pijani, omamljeni, debeli ali zelo globoko speči starši. Odsvetujemo, da bi otroci spali na vodnih in zelo mehkih posteljah, pokriti čez glavo, v posteljici z ograjo, katere odprtine so dovolj široke za zdrs otrokovega telesa, ne pa glave, in na zložljivih posteljah, ki se lahko nenadzorovano zaprejo. Prvih šest mesecev naj otroci spijo na hrbtu, saj tako zmanjšamo možnost nenadne nepričakovane smrti dojenčka.
Pri mnogih narodih otroci spijo s starši; to večinoma povzroča le slabši spanec staršev, drugih težav pa ne. Toda to naj ne bo izhod za starše, ki ne znajo postaviti meje pri uri spanja, ki se bojijo ločitve od otroka, ki imajo občutek krivde (ker so čez dan preživeli premalo časa z otrokom), ki s tem skušajo ohraniti otroka odvisnega od sebe ali pa se želijo izogniti partnerju.Šolarji, ki še hočejo spati s starši, imajo težje čustvene motnje, ki zahtevajo strokovno pomoč. Če pri skupnem spanju vztrajajo starši, moramo poleg zgoraj omenjenih razlogov pomisliti tudi na zlorabo otroka.
Dodajte svoj komentar
Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.
Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.