Toda v veliki večini primerov je bolezen organskega izvora in jo je mogoče hitro ter preprosto ozdraviti. Ob omenjenem odkritju so si starši oddahnili, saj so se mnogi med njimi počutili nekako soodgovorne za nastanek motnje, otroci pa so se rešili nenehnih očitkov in včasih tudi kazni, češ da to počnejo nalašč. Enurezo lahko povzroči pomanjkanje adiuretina (Adh), hormona, ki ga organizem proizvaja ponoči, da se urin zgosti in s tem zmanjša potrebo po izločanju. V nekaterih primerih je lahko kriv mehur, ki ni dovolj zmogljiv, da bi dalj časa zadrževal urin.
Strategija za boljši nadzor
Motnjo lahko poskusimo odpraviti s posebno taktiko: ravnati tako, da se otrok prebudi in gre na stranišče, ko začuti dražljaj. V lekarnah prodajajo elektronsko napravo, ki jo otroku namestimo okrog pasu; ob prvih kapljicah urina ga na to opozori z zvočnim signalom. Sprva se bo otrok prebudil, ko bo že moker, sčasoma pa se bo naučil urin zadržati toliko časa, da bo pritekel do stranišča. Na voljo je tudi terapija z zdravilom, ki zaustavi povečano proizvodnjo urina. Snov, ki jo vsebuje zdravilo, je podobna hormonu za zgoščevanje urina, ki ga v organizmu primanjkuje. Če je težava v premajhni zmogljivosti mehurja, je na voljo zdravilo, ki sprošča steno mehurja in povzroči, da se mehur razširi. Seveda mora o ustrezni terapiji odločiti pediater.
Tri napake, ki se jim moramo izogibati
- Kaznovanje. Motnje s tem nikakor ne bi odpravili, otrokovo neugodje pa bi se s tem še povečalo.
- Upraba plenic. Za starše, ki bi zjutraj našli suho posteljo, bi bilo to veliko olajšanje, otroku pa plenica ne bi prav nič pomagala, saj tako ne bi čutil odgovornosti.
- V otrokovi navzočnosti z neznanci govoriti o motnji. Otroka bi bilo sram in bi se utegnil zapreti vase.
Dodajte svoj komentar
Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.
Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.