Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Dispraksija

Storil bi, če bi zmogel, a včasih preprosto ne gre

Dispraksija, ki povzroča težave z gibanjem, koordinacijo, organizacijo in pri predelovanju senzornih informacij, je skrita motnja, ki lahko otroka vodi v številne učne in socializacijske težave. Motnjo lahko spregledamo. Kljub primernim tehnikam učenja, spodbudnemu okolju in načeloma povprečnim intelektualnim sposobnostim imajo otroci z dispraksijo velike težave pri gibanju in učenju. Po zadnjih raziskavah prizadene trikrat do štirikrat več dečkov kot deklic in ne mine s starostjo. Pri vsakem posamezniku se pokaže v drugačni obliki in jakosti.V normalnih okoliščinah se tak otrok na prvi pogled ne razlikuje dosti od vrstnikov, vse dokler ne napoči čas za osvajanje novih (predvsem gibalnih) veščin.
Razvojna dispraksija se pojavi ob rojstvu ali v zgodnjem razvoju otroka in vpliva na otrokov razvoj. Kljub številnim raziskavam je o pravih vzrokih še vedno zelo malo znano in dokazano. Gre za napako pri razvoju nevronov v možganih. Zaradi tega potrebujejo možgani dalj časa za predelavo informacij, obstaja tudi več možnosti, da izgubijo že oblikovan odziv ali odgovor na določen dražljaj, zato se nanj ne odzovejo ustrezno ali se včasih sploh ne odzovejo.Nagnjenje k dispraksiji je lahko tudi podedovano.

PREPOZNAVNI ZNAKI

Znaki so opazni že zelo zgodaj v razvoju. Dojenčki so navadno takoj po rojstvu nemirnejši, razdražljivi in jokavi ter imajo opazne težave pri hranjenju. Z zamudo dosegajo razvojne mejnike (npr. pri osmih mesecih starosti še ne sedijo samostojno). Preden shodijo, se veliko plazijo po kolenih. Izogibajo se igram in dejavnostim, ki zahtevajo dobre enoročne spretnosti.

Prepoznavni znaki med 3. in 5. letom:

  • Visoka raven motorične aktivnosti; nihanje in topotanje z nogami med sedenjem, ropotanje po mizi in vrtenje na stolu - nezmožen sedeti pri miru.
  • Pogosto kričanje in cviljenje.
  • Pogosti napadi trme.
  • Zaletavanje v objekte in padanje čez njih (omare, stoli, čevlji ...).
  • Ploskanje z rokami med tekom.
  • Težave pri učenju vožnje s kolesom.
  • Pomanjkanje občutka za nevarnost (npr. skakanje z visoke višine).
  • Težave pri uporabi jedilnega pribora; raje je z rokami, poliva pijačo.
  • Izogibanje igranju s kockami.
  • Slabo razvita fina motorika - težave pri držanju pisala in striženju. Risbice so lahko preotročje.
  • Pomanjkanje domišljijske in ustvarjalne igre.
  • Izoliranost med vrstniki.
  • Dominantnost roke se ne ustali (ves čas menja rabo leve in desne roke, tudi pri istih dejavnostih).
  • Občutljivost za dotike in nove zvoke.
  • Težave pri odzivanju in razumevanju.
  • Omejena pozornost; večina nalog ostane nedokončanih.
  • Odklanjanje obližev in obvez.
  • Odklanjanje česanja, striženja nohtov in las.
Prepoznavni znaki med 6. in 8. letom:

  • Težave pri prilagajanju pravilom v šoli.
  • Velike težave pri športni vzgoji.
  • Počasnost pri oblačenju in slačenju. Ne zna zavezati vezalk.
  • Težko berljiv rokopis.
  • Risbe so na nižji razvojni stopnji.
  • Omejena pozornost in slabe veščine poslušanja.
  • Raba jezika ni vedno slovnično ustrezna.
  • Nezmožnost, da bi si zapomnil več kot dve do tri navodila naenkrat.
  • Počasnost pri šolskem delu.
  • Nemirnost.
  • Mahanje z rokami ali ploskanje ob razburjenosti.
  • Hitra razdražljivost in čustvena občutljivost.
  • Težave pri sočasni uporabi vilice in noža.
  • Težave pri navezovanju stikov z vrstniki.
  • Težave s spanjem - nespečnost, nočne more.
Prepoznavni znaki po 8. letu: Nekatere od prej naštetih težav se v tem obdobju še vedno pojavljajo.

  • Nerodnost, gibalna okornost.
  • Težave pri izbiri dominantne roke.
  • Težave pri lovljenju in metanju žoge. Težave pri skakanju, preskakovanju, stanju na eni nogi.
  • Slabši kratkoročen spomin - pozabijo zahteve in naloge prejšnjega dne.
  • Slaba orientacija na lastnem telesu. Slabša prostorska orientacija.
  • Težave pri branju in pisanju - težko čitljiv rokopis, počasen pri pisanju.
  • Težave pri odgovarjanju na preprosta vprašanja, kljub poznavanju odgovora.
  • Težave pri izražanju - težave pri priklicu besed, slabše komunikacijske veščine.
  • Fobije in obsesivna vedenja.
  • Nepotrpežljivost.
  • Motenje pouka.
  • Težave pri prepisovanju besedila s table ali iz knjige.
  • Težave pri organizaciji in načrtovanju.
  • Težave pri sledenju in upoštevanju navodil.
  • Čustvena nedozorelost, težave pri vključevanju v družbeno okolje.
Zavedati se moramo, da se vsi našteti znaki ne pojavijo pri enem samem otroku in da veliko težav otrok sčasoma preraste. Lahko se tudi sreča z dodatnimi, še hujšimi težavami. Samo posamezna težava s seznama še ne pomeni, da ima naš otrok dispraksijo, smo pa bolj pozorni in natančneje razvijamo tisto področje.
Otroci z dispraksijo se pogosto veliko bolje razumejo z odraslimi kot z vrstniki. Ker se tega dobro zavedajo, se vrstnikom še bolj izogibajo in tako lahko zaidejo v začaran krog. Kljub povprečnim intelektualnim sposobnostim se pogosto vedejo preotročje.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

motnja , gibanje , otrok , dispraksija , otroci , starši , razvoj , koordinacija

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.