Fotoreportaža: Pregledovanje in odstranjevanje pigmentnih znamenj

mag. Metka Adamič, dr. med., spec. dermatologije
mag. Metka Adamič, dr. med., spec. dermatologije (Foto: Diana Anđelić)

Pregled pigmentnih znamenj pri dermatologu vam lahko reši življenje!

Vsakdo ima na telesu več pigmentnih znamenj, ki se na koži začnejo risati že v zgodnjih otroških letih. Večina tovrstnih znamenj je nenevarnih. Iz nenavadnih znamenj, sploh če so v velikem številu posejana po vsem telesu, pa se lahko razvije nevarna oblika raka, imenovana melanom.

"Melanom se lahko razvije na mestu, kjer prej ni bilo nobene kožne spremembe, lahko pa nastane iz obstoječih pigmentnih znamenj. Zato je nadvse pomembno, da smo pozorni na nastajanje novih pigmentnih sprememb ter na vsako spremembo velikosti, oblike in barve obstoječih znamenj," opozarja mag. Metka Adamič, dr. med., spec. dermatologije. Poudarja, da bi si morali redno pregledovati znamenja, predvsem pa vse nenavadne spremembe na koži čim prej pokazati zdravniku. In ne samo to, zelo pomembno je tudi, da se od rojstva naprej čim manj izpostavljamo sončnim žarkom, še posebno nezaščiteni.

Z dolgoletno članico Vivine zdravniške linije iz Dermatološkega centra Parmova smo se pogovarjali o tem, katera znamenja zahtevajo posebno pozornost, pozanimali pa smo se tudi, kako potekata pregledovanje in odstranjevanje znamenj v dermatološki ambulanti.
 
Odrasla oseba ima od trideset do petdeset pigmentnih znamenj, svetlo do temno rjavo obarvanih kožnih lis, ki so navadno manjše od 5 milimetrov. Te lise, ki jim pravimo tudi materina znamenja, nastanejo iz celic (melanociti), v katerih nastaja pigment, pojavijo pa se že v otroštvu in mladosti. Z leti se lahko povečajo in privzdignejo, vendar gre večinoma za nenevarne kožne spremembe.

Naša koža pa zahteva večjo pozornost, pripoveduje dr. Adamič, če imamo več kot petdeset znamenj in če so ta že na pogled atipična. To so znamenja s premerom, večjim od 6 milimetrov, zabrisanih robov, nesimetrične oblike in neenakomerne obarvanosti, ki so bodisi ploska bodisi dvignjena. Ker obstaja večje tveganje, da se iz njih razvije melanom, jih je treba redno spremljati in pregledovati.
 


Samopregledovanje – enkrat na mesec

Vsi bi si morali enkrat na mesec pregledati kožo, svetuje dr. Adamič. "Posebno pozorni moramo biti na večja, nesimetrično oblikovana in neenakomerno pigmentirana znamenja, ki se začnejo spreminjati. Pri tem pa so nam v pomoč ABCD-pravila samopregledovanja. Še posebno pomembno je, da si kožo redno pregledujejo osebe s številnimi atipičnimi znamenji, pa tudi vsi, katerih bližnji družinski člani so oboleli za melanomom. Dejavniki tveganja za nastanek melanoma so tudi svetla polt, svetli ali rdečkasti lasje in svetle oči."

ABCD- pravila samopregledovanja
  • Nesimetričnost (asymetry): to pomeni, da se ena polovica znamenja razlikuje od druge. V mislih narišite navidezno črto, ki deli lezijo na dva dela. Ali sta obe polovici enake velikosti in oblike (simetrični)? Melanomi so navadno nesimetrični.
  • Nepravilnost robov (border irregularity): robovi ali meje melanoma so navadno zabrisani, neostri ali razbrazdani.
  • Barva (colour): benigna znamenja so lahko katere koli barve, praviloma pa je znamenje enotno obarvano. Melanomi pogosto vsebujejo široko paleto barv znotraj ene same lezije.
  • Premer (diameter): melanomi se praviloma večajo in širijo v okoliško tkivo; medtem ko znamenja ostanejo manjšega premera. Pozorni bodite na pigmentna znamenja s premerom, ki je večji od radirke na svinčniku (6 mm)!

Melanom se lahko pojavi kjer koli, tudi na predelih, ki niso neposredno izpostavljena soncu. Pri moških se najpogosteje pojavi na hrbtu, pri ženskah pa na spodnjem delu nog.

 
Enkrat na leto na preventivni pregled k dermatologu

"Če se znamenje na koži hitro spreminja ali kako drugače opozarja nase, je nujno potreben pregled pri specialistu dermatologu," poudarja sogovornica in dodaja, da je koristno pregledati vsako spremembo, zaradi katere smo v dvomih. Vsaj enkrat na leto bi moral prav vsakdo na preventivni pregled k dermatologu. Sogovornica pove še, da se vse več ljudi zaveda pomena preventivnega pregledovanja kože, tudi za preventivne preglede pri dermatologu se jih odloča čedalje več.

"Z rednimi obiski in pregledi lahko ljudem z večjim tveganjem za nastanek melanoma celo rešimo življenje. Melanom je namreč popolnoma ozdravljiv, vendar le, če ga odkrijemo dovolj zgodaj," poudarja dr. Adamič in dodaja: "K sreči v zadnjih letih vse več melanomov odkrijemo že v najbolj zgodnjih fazah."

Je nevarno, če znamenje poškodujemo?

Če navadno pigmentno znamenje po nesreči ranimo, ni razlogov za preplah, saj se bo zacelilo enako, kot se zacelijo običajne ranice. "Seveda svetujemo, da poškodbo pokažete svojemu zdravniku ali dermatologu. K srečo redko pa se lahko zgodi, da pigmentno znamenje spontano zakrvavi, to pa je lahko znak za preplah!
Nevarno je lahko, če znamenje nenehno praskamo ali drgnemo ter ga pogosto izpostavljamo sončnim žarkom," razlaga dr. Adamič.

 
Znamenja pod povečavo

Dermatolog med prvim pregledom najprej oceni, ali sodimo v skupino ljudi, ki so dovzetnejši za razvoj kožnega raka. Če nas v ordinacijo pripelje sumljiva kožna sprememba, jo najprej pregleda klinično, nato pa še s posebno povečevalno lupo – z ročnim dermoskopom. "Podobno kot druge preiskovalne tehnike tudi dermoskopija zahteva predvsem dobro poznavanje osnovnih načel, dermatologom pa so pri diagnosticiranju v pomoč tudi izkušnje. Hitro lahko ocenimo, ali gre za nenevarno ali nevarno raščo, ali morda zahteva odstranitev, biopsijo …" pripoveduje dr. Adamič.

V zadnjih letih k rutinskemu pregledu pigmentnih znamenj spada tudi digitalni dermoskopski pregled, pri katerem poslikajo vsa znamenja na telesu. Ob prvem pregledu vsako znamenje pregledajo in ocenijo, ali je nevarno ali ne. Ker z digitalnim dermoskopom opravijo natančno poslikavo znamenj po vsem telesu in vse fotografije shranijo, lahko ob vsakem naslednjem pregledu ugotovijo, ali se je katero od znamenj začelo spreminjati, ali je na koži nastala kaka nova sprememba ali celo kožni tumor, bodisi benigen bodisi maligen, razlaga dr. Adamič.

Melanom …

… je rak, ki vznikne iz pigmentnih celic (melanociti) v koži. Pokaže se lahko kot nova pigmentirana kožna rašča ali pa kot neobarvana rašča, ki je sprva videti kot ranica, ki se ne celi. Melanom se lahko razvije tudi na sluznicah ali očesnem ozadju. Približno tretjina melanomov se razvije iz obstoječega znamenja. Večja možnost, da bodo zboleli za tovrstnim rakom, obstaja pri svetlopoltih (pegastih in rdečelasih) ljudeh, pri ljudeh s svetlimi očmi in pri tistih, ki jih sonce samo opeče, porjavijo pa nikoli ali zelo redko.

Tveganje za nastanek melanoma zelo poveča tudi čezmerno izpostavljanje UV-žarkom, zlasti hude sončne opekline v otroštvu. Večja možnost za razvoj melanoma obstaja tudi pri vseh, ki imajo številna pigmentna znamenja, pri ljudeh z atipičnimi znamenji in pri osebah, katerih ožji sorodnik je obolel za tovrstnim rakom.

Kdaj odstraniti znamenje?

"Če odkrijemo pigmentno spremembo, ki je podobno melanomu, se navadno odločimo za popolno odstranitev. Kadar sumimo, da gre za kožnega raka kake druge vrste, pa sta nam na voljo dve možnosti: spremembo lahko odstranimo v celoti ali pa odvzamemo vzorec tkiva. V obeh primerih pošljemo tkivo na patohistološki pregled, ki poda končno diagnozo," razlaga dr. Adamič.

Na osnovi posveta z dermatologom se lahko za odstranitev znamenja odločimo tudi v primeru, da imamo veliko in/ali moteče pigmentno znamenje. Enako velja, če znamenje leži na takem mestu, da ga dražijo oblačila. Tovrstne posege je priporočljivo opraviti jeseni, pozimi ali spomladi. Takšno odstranjevanje nenevarnih, vendar motečih znamenj je spremljala tudi Vivina ekipa.
 
 
 

Galerija

mag. Metka Adamič, dr. med., spec. dermatologije Diana Anđelić

Pregledovanje z ročnim dermoskopom. Grega Žunič

Program vsako znamenje natančno izmeri in na osnovi tega oceni, ali gre za sumljivo spremembo. To je lahko izkušenemu dermatologu v veliko pomoč. Grega Žunič

S posebnim fotografskim priborom poslikajo kožo vsega telesa in nato z digitalnim dermoskopom še vsako znamenje posebej. Grega Žunič

Če gre za navadno, benigno kožno znamenje, je dermatologu na voljo več načinov odstranjevanja. Eden od teh postopkov je odstranjevanje z ostrim ovalnim rezilom, ki mu pravijo "punch". Rezilo znamenje odstrani tako, da ga v celoti "objame". Grega Žunič

Odstranjevanje znamenj poteka v lokalni anesteziji. Dermatolog z injekcijo vnese anestetik, ki povzroči kratkotrajno pekočo bolečino, odstranitev znamenja pa je popolnoma neboleča. Grega Žunič

Privzdignjena, mehka dermalna pigmentna znamenja navadno odstranijo z radiofrekvenčno ablacijo, elektroablacijo ali z ablativnim laserjem (običajno CO2 laserji). V prvih dveh primerih znamenje preprosto odrežejo na ravni kože, zato šivanje ni potrebno. Pozneje na tem predelu ostane bolj ali manj opazna svetla lisa. Nenevarno znamenje, kakršno je na fotografiji, odstranijo z radiofrekvenčno ablacijo. Skozi zanko teče radiofrekvenčna energija, ki znamenje nežno odlušči s kože. Grega Žunič

Privzdignjena, mehka dermalna pigmentna znamenja navadno odstranijo z radiofrekvenčno ablacijo, elektroablacijo ali z ablativnim laserjem (običajno CO2 laserji). V prvih dveh primerih znamenje preprosto odrežejo na ravni kože, zato šivanje ni potrebno. Pozneje na tem predelu ostane bolj ali manj opazna svetla lisa. Nenevarno znamenje, kakršno je na fotografiji, odstranijo z radiofrekvenčno ablacijo. Skozi zanko teče radiofrekvenčna energija, ki znamenje nežno odlušči s kože. Grega Žunič

Za klasično kirurško odstranjevanje se zdravnik odloči, kadar gre za sumljivo ali rakavo znamenje. Rez sega vsaj 2 do 3 milimetre v zdravo okoliško kožo, po odstranitvi znamenja se rano zašije. Šive se navadno odstrani čez dva tedna, na obrazu pa po desetih dneh. Grega Žunič

Pri znamenjih, za katera obstaja sum, da so nevarna ali sumljiva, se dermatolog odloči za patohistološki pregled. Grega Žunič