Na ljubljanskem kliničnem centru kirurgi z oddelka za plastično, rekonstruktivno in estetsko kirurgijo in opekline pod vodstvom predstojnika prof. dr. Uroša Ahčana bolnicam po popolni odstranitvi dojke z rekonstruktivno operacijo naredijo novo dojko. Za takšen poseg se lahko ženska odloči nekaj mesecev ali let po tistem, ko ji je kirurg onkolog odstranil dojko, v kateri je bil tumor, lahko pa se odloči za sočasno operacijo (onkološka odstranitev in rekonstrukcija v nadaljevanju operacije).

To pomeni, da pri operaciji hkrati sodelujeta dve kirurški ekipi, onkološka in plastična (rekonstruktivna). Tovrstnih operacij je vse več, saj so lani opravili več kot sto mikrokirurških rekonstrukcij in več kot 70 rekonstrukcij z vsadki, samo do sredine letošnjega februarja pa so opravili že 23 mikrokirurških rekonstrukcij. Med njimi so bile tudi tri operacije, med katerimi so odstranili obe dojki ter hkrati opravili dvojno rekonstrukcijo. Tako je bilo tudi na operaciji, na kateri je bila navzoča naša ekipa.

Enainpetdesetletna gospa (poimenujmo jo Marija) se je za dvojno rekonstrukcijo po predhodni odstranitvi obeh dojk odločila iz osebnih in zdravstvenih razlogov. V njeni družini je rak dojk zelo pogost in je prizanesel samo peščici ženskih sorodnic. Gospa Marija je bila med tistimi, ki jim ni. Januarja ji je zdravnik postavil diagnozo maligni tumor v levi dojki, zatrdlina pa je merila dobra dva centimetra. Zaradi močne družinske obremenjenosti in možnosti ponovitve bolezni v drugi dojki se je po posvetu z onkologom odločila, da ji bo odstranil obe dojki.

Seznanjena je bila z možnostjo sočasne rekonstrukcije, zato se je obrnila po pomoč in nasvet k prof. Ahčanu. Priznani kirurg ji je svetoval rekonstrukcijo s prostim prenosom tkiva, odvzetega s trebuha. Poseg, ki velja za enega od najzahtevnejših, je za gospo Marijo pomenil hkratno upanje za življenje brez bolezni ter vrnjeno ženskost in samopodobo. Kot pravi sogovornik, je dvojni sočasni kirurški poseg za bolnico zelo naporen, saj prinese več bolečin in težje okrevanje, vendar ji po drugi strani prihrani dodatno operacijo, kar je zagotovo velika prednost.

Z lastnim tkivom ali vsadki

Kirurgi lahko rekonstruirajo dojko s prostim prenosom tkiva, ki ga pri ženskah z dovolj maščobnega tkiva najpogosteje odvzamejo s trebuha. To je avtologna rekonstrukcija, medtem ko pri heterologni rekonstrukciji uporabijo silikonski prsni vsadek. Na ljubljanski kliniki v večini primerov dojko oblikujejo z zahtevnejšim mikrokirurškim prostim prenosom lastnega tkiva. Pri takšnem posegu je tudi videz dojke naravnejši – dojka je mehkejša in naravno povešena.