Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Dobil sem diagnozo siva mrena, kaj zdaj?

Najpogostejša oblika sive mrene je tista, ki nastane s staranjem. Lahko pa nastane še po poškodbi, vnetjih, obsevanju, kirurških posegih ali pa je prirojena.
Najpogostejša oblika sive mrene je tista, ki nastane s staranjem. Lahko pa nastane še po poškodbi, vnetjih, obsevanju, kirurških posegih ali pa je prirojena. (Foto: Shutterstock)

Preden okvaro vida pripišemo sivi mreni, je treba pacienta natančno pregledati in izključiti morebitne druge očesne bolezni, kot je glavkom ali okvara rumene pege, pa tudi nevrološke vzroke, denimo okvaro vidnega polja zaradi nevroloških vzrokov, opozarja oftalmologinja dr. Špela Štunf. »Ob simptomih hitrejšega slabšanja vida je treba oftalmološki pregled opraviti čim prej,« poudarja.
»Operacija sive mrene je varen poseg z nizko stopnjo tveganja za resne zaplete. Drugih alternativ za izboljšanje vida pri pacientih s sivo mreno za zdaj ni, potekajo pa različne raziskave, v katerih znanstveniki iščejo nekirurške rešitve za paciente s sivo mreno,« pravi sogovornica. Tako je bila odkrita molekula lanosterol, ki zavira kondenzacijo kristalinov.

Zaradi mutacije gena za lanosterol se razvije siva mrena. S kapljicami, ki vsebujejo molekulo lanosterola, so v raziskavah na živalskim modelih ugotavljali zbistritev leč oziroma topljenje sive mrene. A takšne kapljice so le zmanjšale, ne pa odpravile motnjave in v tem pogledu niso enako učinkovite kot operacija.

Kaj je siva mrena in kako se kaže

Siva mrena ali katarakta je motnost ali skaljenost naravne očesne leče, ki je sestavni del optičnega aparata očesa in mora biti za opravljanje svoje funkcije prozorna. Motnost leče povzroči poslabšanje vida. Siva mrena se navadno pojavi počasi, lahko na enem ali obeh očesih. Lahko je samo najdba pri očesnem pregledu, ki ne povzroča težav, lahko pa pacient vidi zbledele barve, ima slabši vid, težave pri močni svetlobi (denimo bleščanje) in težave pri vidu ponoči.

Tako ima lahko težave pri branju, vožnji in prepoznavanju obrazov. Hujša okvara vida privede tudi do povečane nevarnosti za padce in poslabšanja ali pojava depresije. Tveganje za nastanek sive mrene povečujejo sladkorna bolezen, kajenje, povečano izpostavljanje sončni svetlobi in alkohol.

Kdaj na pregled?

Ko se pojavijo kakršnikoli simptomi slabšega vida, naj človek opravi dober oftalmološki pregled, svetuje dr. Špela Štunf. Ugotavlja, da sicer včasih še zmeraj na obravnavo pridejo posamezniki z zelo napredovalo sivo mreno, ki povzroči celo slepoto. »Takšne sive mrene so kirurško zahtevne in povezane s pogostejšimi zapleti med operacijo. Iz izkušenj gre za starejše paciente z oddaljenih in ruralnih območij, ki imajo omejeno poznavanje in dostop do oftalmologa,« pravi.

Kljub temu preventivni pregledi v splošni populaciji za iskanje sive mrene niso smiselni, meni dr. Špela Štunf. Glede na prevalenco bolezni bi bilo morda smiselno pogosteje pregledovati paciente po 70. letu starosti. Nekoliko drugače pa je tudi pri posameznikih, ki so poklicno izpostavljeni tveganju za nastanek sive mrene, denimo pri rentgenskem sevanju – zanje je priporočljivo, da so pri oftalmologu pregledani enkrat na leto.

Nujnost operacije in bolj ­tvegane skupine

Operacija običajne starostno povezane sive mrene je elektiven kirurški poseg, s katerim se ne mudi, zagotavlja sogovornica. Drugače je pri zelo napredovalih oblikah sive mrene ali v primerih, ko leča povzroča povišan očesni tlak zaradi zapore zakotja, dodaja. »Pravočasno je treba operirati tudi paciente, pri katerih motna leča ovira pregled očesnega ozadja in je ta nujen, denimo pri diabetikih z makularno oteklino.« Pri pacientih z znano očesno boleznijo je primeren trenutek za operacijo sive mrene po besedah sogovornice stvar odločitve lečečega oftalmologa.

Potek operacije

Operacija sive mrene se navadno izvede ambulantno v lokalni topični anesteziji s kapljicami. Če pacient ni sposoben posega v lokalni anesteziji, ga opravijo v splošni anesteziji, ki se po informacijah dr. Štunfove opravlja le na Očesni kliniki UKC Ljubljana.

Pri operaciji sive mrene motno naravno očesno lečo skozi dva milimetra velik rez (ki ga ni treba šivati) zamenjajo z umetno intraokularno lečo in s tem povrnejo vid na raven pred nastankom sive mrene, razlaga oftalmologinja. Dodaja, da taka tehnika operacije z majhnim rezom omogoča hitro celjenje in rehabilitacijo ter najmanjše tveganje za zaplete po operaciji, kot je odstop mrežnice ali endoftalmitis.

Operacija običajne nekomplicirane sive mrene traja 15 minut. Po operaciji se opravita pooperativni pregled in meritev očesnega tlaka, oko se pusti odprto, pacient dobi topično terapijo s kortikosteroidom, nesteroidnim antirevmatikom in antibiotikom.

Laserska operacija sive mrene

»Zadnja leta se je s področja refraktivnih operacij roženice na trg operacij sive mrene preselil tudi femtosekundni laserski aparat, ki opravi nekatere dele operacije. Fragmentacija in odstranjevanje same leče se še vedno izvajata z običajno ultrazvočno fakoemizifikacijo. Uporaba femtosekundnega laserja pri operaciji sive mrene, kar je dobilo ime laserska operacija, je predmet številnih strokovnih diskusij, saj podaljša čas operacije, pogosto se izvaja v dveh delih in zelo zviša stroške. Na kakovost izvedbe, varnost, čas rehabilitacije in izhod uporaba laserja ne vpliva, če jo opravi izurjen kirurg,« pravi dr. Štunfova.

Vsaka operacija sive mrene je in mora biti tudi operacija za dioptrijo

Operacija sive mrene je refraktivni poseg, saj se pri njej posega v pomemben element lomnega aparata očesa. Pri uporabi navadnih intraokularnih leč z enim žariščem se navadno za ciljno refrakcijo določi emetropija – dioptrija na daleč 0,0. Tem pacientom je po operaciji za dober vid na blizu treba predpisati očala. Redko se na željo pacienta zdravniki odločijo nasprotno in mu vstavijo intraokularno lečo z enim žariščem take jakosti, da ima pacient po operaciji dioptrijo –2,5 na daljavo in bere brez očal.

Dve rešitvi za zmanjšanje ­odvisnosti od očal sta po operaciji sive mrene

Po besedah dr. Špele Štunf pred operacijo pacienta natančno seznanijo z razpoložljivimi rešitvami in pričakovanimi rezultati, hkrati pa se pozanimajo, kakšni so pacientova pričakovanja, zmožnosti in zahteve za vid.

Prva rešitev za zmanjšanje odvisnosti od očal se imenuje monovision. Eno oko je po operaciji močnejše za daljavo, torej vanj vstavijo intraokularno lečo, da dosežejo pooperativno dioptrijo na daljavo 0,0. Na drugem očesu, ki je močnejše za bližino, pa z lečo dosežejo pooperativno dioptrijo za daljavo približno 1,5. Ta postopek je povezan z najmanj neželenimi optičnimi fenomeni po operaciji, vendar je treba pred operacijo testirati, ali je pacient primeren za to rešitev, razlaga oftalmologinja.

Druga rešitev pa je vstavitev intraokularnih leč z dvema ali, še bolje, tremi žarišči – torej vstavitev multifokalnih leč. Vsi posegi z multifokalno ali torično intraokularno lečo so v celoti samoplačniški, pa dodaja sogovornica. Za doseganje želenih rezultatov je treba tako intraokularno lečo vstaviti obojestransko. Prvi pogoj za ta poseg je odsotnost drugih očesnih sprememb, bolezni oziroma stanj. »Intraokularne leče z več žarišči novih generacij so zelo dobra možnost za zmanjšanje odvisnosti od očal po operaciji sive mrene, vendar so optični kompromis in zato niso primerne za vse paciente. Meritve pred izbiro takih leč so še natančnejše, saj je nujno doseči pooperativno dioptrijo za daljavo 0,0, upoštevajoč popravo morebitnega astig­matizma. Le tako je učinek, delovanje leč z več žarišči, dober,« poudarja dr. Špela Štunf.

Natančnejše meritve dosežejo po eni strani s pripravo pacienta in izboljšanjem stanja očesne površine, če je to potrebno. Po drugi strani pa sogovornica pravi, da jim to omogočajo novejše generacije naprav za biometrijo. Izbira tipa leče je odvisna tudi od življenjskega sloga pacienta. Pri zelo natančnih in ekstremnih zahtevah za vid, kot so denimo vožnja ponoči, branje pri slabi svetlobi in podobno, zaradi verjetnih stranskih učinkov leč z več žarišči te odsvetujejo.

Pri pacientih z astigmatizmom pa je priporočljiva vstavitev torične intraokularne leče, ki popravi astigmatizem. Pri takih lečah sta poleg natančnih meritev ukrivljenosti sprednje in zadnje površine roženice pomembna še natančno označevanje očesa in orientacija torične intraokularne leče ob koncu operacije. Pri tem so na prvem mestu kirurgova izurjenost in izkušnje ter oprema za prenos podatkov meritev neposredno v operacijski mikroskop.

Morebitni zapleti

Kontrolni pregled je prvi dan po operaciji. Takrat se določijo tudi naslednje kontrole in morebitna potrebna operacija na drugem očesu, ki se izvaja v razmiku vsaj tedna do dveh. Pooperativno dobijo pacienti natančna navodila za ukrepanje ob določenih simptomih in znakih, kot so pordelo oko, bolečina in slabši vid.

Ker je intraokularna leča vstavljena v lečno ovojnico, to je v naravni položaj, pacient nima posebnih omejitev in lahko opravlja vsakodnevne dejavnosti. »Glede posebnih telesnih naporov in delazmožnosti pa se pogovarjamo individualno. Po operaciji so za branje nujno potrebna očala. Predpisujejo se od dva do tri tedne po operaciji, ko je intraokularna leča na dokončni poziciji in refrakcija stabilna,« razlaga sogovornica.

Med operativne zaplete se šteje pok lečne ovojnice, ki lahko zahteva dodaten poseg in vstavitev intraokularne leče na drugačen način. Pooperativno pa se lahko pojavijo prehodna ali trajna motnjava roženice, odstop mrežnice, vnetje, krvavitev ali endoftalmitis, našteva sogovornica in dodaja, da se zapleti med operacijo v večjem deležu pojavljajo pri kompliciranih oblikah sive mrene, pri napredovalih oblikah in slabem sodelovanju pacienta.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

siva mrena

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.