Zelo sem bil prizadet ob tej novici - smrti mojega profesorja. Zopet eden manj v vrsti mojih vzorov. Zopes sem bolj sam. Z zanimanjem sem vedno prebiral njegovo prisotnost vsepovsod; saj je bil vsepovsod prisoten: v politiki, v medijih, v svetovanjih, v predavanjih na simpozijih, seminarjih, v Vivi,... Dotaknil se je tabu tem slovenskega naroda, če pa že ne tabu tem , pa vsaj bolečih tem zakonskih zvez in razvez. Opozarjal je na vrednote, ki veljajo in so pomembne za gradnjo družinskih odnosov; opozrjal je na pomembnost doživljanja in sinhronosti v spolnem življenju. Vedno je bil zanimiv in poučen in vedno smo kaj n ovega izvedeli ali našli razumevanje v tistem, kar nismo prej razumeli. Jasno je, da vsi umiramo, da vsakega od nas enkrat ne bo. Vendar ne že danes!!! Danes s je prhitro. Še posebno, ker je imel toliko odprtih aktivnih strani svojega življenja. Sam ga bom zelo pogrešal.