Bom kdaj mama/ Bom kdaj oče?

Spregovorimo o neplodnosti!

V Sloveniji je vsak šesti par neploden. Neplodnost ni samo zdravstveni problem; pari, ki ne morejo po naravni poti priti do otrok, pogosto doživljajo zelo hude stiske, ki ne izvirajo le iz njihove notranje bolečine, temveč so pogosto tudi posledica neprijetnih vprašanj, reakcij in celo pritiskov okolice. Zaradi neplodnosti,  ki za seboj pogosto potegne leta in leta poskušanja in nenehnih razočaranj ob neuspelih poskusih, se neredki pari celo razidejo. Želja po otroku se vpije v vse pore odnosa in kot je slikovito povedala Katja Gaspari Leban, te prevzame do te mere, da na koncu razmišljaš, govoriš in vse svoje življenje prilagodiš samo še enemu cilju: kako priti do otroka. Pritisk postane tako velik, da prenekateri posameznik temu ni kos in zveza razpade.

Kot je povedala prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, število moških in žensk, ki ne morejo imeti otrok, narašča, vsekakor tudi zaradi vse močnejšega trenda prelaganja materinstva v pozna trideseta ali celo zgodnja štirideseta leta. O neplodnosti lahko govorimo, ko ženska po enem letu rednih spolnih odnosov še vedno ne zanosi. V takem primeru stroka svetuje obisk pri ginekologu in temeljitejši pregled, če je ženska stara 35 let ali več, pa že po šestih mesecih.

Zaradi vedno večjega problema neplodnih parov in neozaveščenosti v širši javnosti so na Zavodu Med.Over.Net skupaj z udeleženci, ki obiskujejo njihov forum Neplodnost, stroko, nekaterimi društvi bolnikov ter mediji zasnovali vseslovensko akcijo, ki so jo naslovili Bom kdaj mama / Bom kdaj oče? Kot je povedala Andreja Verovšek, vodja projektov na Med.OVer.Net, želijo skozi kampanjo ozaveščati ljudi o problematiki neplodnosti, poseben poudarek pa namenjajo tudi pomenu ohranjanja plodnosti pri mlajših bolnikih in bolnicah, ki zbolijo za rakom. V želji po čim hitrejšem odzivu na diagnozo, torej čim prejšnjem onkološkem zdravljenju, se na vidik neplodnosti pri njih pogosto pozabi, saj v skrbi za ohranitev zdravja in življenja za to večkrat niti ni časa.

Sodobna medicina zmore marsikaj, tako lahko pomaga tudi pri tem. V Sloveniji imamo tri centre, v katerih parom pomagajo do otroka z različnimi in najsodobnejšimi postopki biomedicinske pomoči. Pomoč je možna tudi za bolnike z rakom. Za moške imamo že dobro vpeljan sistem zamrzovanja oddane semenske tekočine, v zadnjih letih pa si vse bolj utira svojo pot in mesto tudi odvzem in zamrzovanje jajčnika, jajčnih celic ali tkiva jajčnika za ženske bolnice. Seveda pa je za to potrebno tesno sodelovanje onkologa, reproduktivnega ginekologa in embriologa, pri čemer je pomembna tudi hitrost, sta poudarili doc. dr. Martina Ribič-Pucelj in doc. dr. Simona Borštnar. Prim. Mojca Senčar, ki se pri svojem svetovalnem delu dnevno srečuje z globokimi stiskami žensk, ki zbolijo za rakom dojk in možnostjo neizpolnjenega materinstva, pa je poudarila, da je zelo pomembno, da prav vsaka ženska, ko zboli, dobi ustrezne informacije o možnih vplivih onkološkega zdravljenja na njeno kasnejšo plodnost ter o možnosti zamrzovanja jajčnih celic, tkiva jajčnika ali jajčnika.

Na tiskovni konferenci ob začetku kampanje je prof. dr. Bojana Pinter spregovorila tudi o darovanju spolnih celic. Kadar namreč paru z nobenim od obstoječih načinov biomedicinske pomoči ne morejo pomagati do zanositve, je možna zunajtelesna oploditev z darovanim jajčecem oziroma semenom. Tovrstno pomoč potrebuje približno šest odstotkov parov. Prošnjo zanjo je na komisijo za oploditev z biomedicinsko pomočjo do zdaj vložilo 675 parov. Na ta način je bilo do zdaj rojenih 115 otrok. Kot je poudarila prof. Pinter, je parov, ki potrebujejo darovalca, več, kot je na voljo darovanih jajčnih celic oziroma semena. Do zdaj je seme darovalo 115 moških (ti lahko to storijo do svojega 55. leta) in 51 žensk, letos le ena, potrebovali pa bi jih okoli deset. Ženske lahko darujejo do svojega 35. leta.

Več informacij o neplodnosti si lahko preberete na uradni strani kampanje neplodnost.net.