Žitni dogovor je pomemben mejnik na poti k večji samopreskrbi Slovenije s hrano. Na temelju tega dogovora je Žito letos odkupilo 2,5-krat več domače pšenice kot lani, s čimer bodo pokrili polovico svoje celotne potrebe po pšenici. S kruhom Slovenc je Žito pripeljalo zgodbo od kmeta do končnega potrošnika. Do konca leta bodo s številnimi dejavnostmi krepili ozaveščenost potrošnikov o vrednosti hrane slovenskega porekla oziroma izdelkov, pripravljenih iz lokalnih surovin. "To je zgodba, od katere imamo korist vsi, ki jo soustvarjamo," je poudaril Toni Balažič, predsednik uprave Skupine Žito.

Večina slovenskih kmetij je namreč vključenih v integrirano pridelavo, sledljivost surovin je zaradi razmeroma kratke verige precej večja, krajše transportne poti pa pomembno vplivajo na manjše onesnaževanje okolja. Zaradi vsega naštetega je slovenska pšenica ne le visokokakovostna, temveč tudi zelo ekološka.

Do kruha imamo Slovenci dvojen odnos. Na eni strani je nadvse pomemben del slovenske identitete, kljub temu pa se v zadnjih letih poraba kruha zmanjšuje. Po letni porabi se z 42 kg kruha uvrščamo na sam rep Evrope. Manj kruha pojemo predvsem pri najpomembnejšem obroku dneva, zajtrku, nadomeščamo pa ga z drugimi živili, ki pogosto vsebujejo več sladkorja. Ne pozabimo, da je kruh pomemben vir sestavljenih ogljikovih hidratov, zato s tem, ko kruh nadomestimo z drugo, nezdravo hrano, za svoje zdravje naredimo manj."