Veliko ljudi dan začne s kavo. Na podlagi nutrigenomske analize Lifegenetics, med vsemi doslej testiranimi Slovenci kofein hitro presnavlja le tretjina (32 odstotkov)  doslej testiranih Slovencev. Analizirajo tudi nekatere gene, ki nam lahko povedo, kako testirani Slovenci presnavljajo homocistein, katerega povišana raven lahko predstavlja dejavnik tveganja za nastanek nekaterih srčno-žilnih bolezni, kot so možganska kap, nagnjenost k trombozam in druge bolezni. Ugotovili so, da kar dve tretjini oseb, ki so do sedaj opravile gensko analizo, slabše presnavlja homocistein. Ti ljudje morajo biti pozorni na to, da s prehrano zaužijejo zadostne količine vitaminov B6, B12 in folne kisline. To je še posebej pomembno za ljudi, pri katerih je ta pojav močneje izražen oz. imajo izraziteje upočasnjeno presnovo homocisteina. Takšnih oseb je bilo med testiranci genske analize približno 3 odstotke.

Zanimive so tudi ugotovitve analize, da ima rahle težave s presnovo glukoze in regulacijo inzulina več kot 70 odstotkov doslej testiranih Slovencev, pri dobrih treh odstotkih ljudi pa so te težave močneje izražene. Ti posamezniki morajo biti zaradi nevarnosti za razvoj diabetesa tipa II še posebej pozorni na svojo prehrano in upoštevati navodila za zdrav način življenja.

Nutrigenomska analiza je pokazala tudi, da ima zelo verjetno težave s presnovo laktoze kar tretjina (33,2 odstotka) do sedaj testiranih Slovencev. Uživanje mleka in mlečnih izdelkov je sicer zelo priporočljivo, saj so pomemben vir kalcija in vitamina D, ki skrbita za pravilno rast in razvoj kosti. Kljub temu pa nekaterim ljudem uživanje mleka povzroča neprijetne prebavne motnje. Ti ljudje imajo lahko  težave že pri zaužitju enega kozarca mleka, vzrok pa je v nesposobnosti razgradnje mlečnega sladkorja – laktoze. Problem laktozne intolerance nastane, ker se pri nekaterih ljudeh začne po petem letu starosti tvorba laktaze, encima za razgradnjo laktoze, postopno zmanjševati, zaradi česar veliko ljudi vse slabše prebavlja mleko in mlečne izdelke.

Z gensko analizo so ugotovili tudi, da je skoraj tretjina testiranih Slovencev, močneje genetsko nagnjena k težavam s presnovo v  kosteh, ki lahko pomembno prispevajo k zmanjševanju kostne mase. Ti ljudje morajo biti še posebej pozorni na to, da z ustrezno prehrano in primernim življenjskim slogom poskrbijo za zadosten vnos kalcija in vitamina D.

V genih pa se skriva tudi zapis o naši mišični zmogljivosti, ki jo poleg genetskih določajo tudi drugi dejavniki, kot sta na primer vadba in disciplina. Geni so v veliki meri odgovorni za razlike med ljudmi v sposobnosti dotoka kisika v mišice, zmogljivosti srčne mišice in sestavi mišičnih vlaken. Kot primer lahko navedemo gen za protein, ki se nahaja le v hitrih mišičnih vlaknih in omogoča boljšo mišično zmogljivost. Kadar je v tem genu prisotna določena mutacija, je gen neaktiven, zato protein ne nastaja. Ljudje z dvema kopijama aktivnega gena imajo boljše šprinterske zmogljivosti, pri ljudeh z dvema kopijama neaktivnega gena pa so bolj poudarjeni ostali proteini, ki sodelujejo pri mišični vzdržljivosti, zato tem ljudem bolj ustrezajo športi, kot je tek na dolge proge. Med testiranci, ki so do sedaj opravili nutrigenomsko analizo, jih ima »šprinterski« genotip z dvema aktivnima kopijama tega gena tretjina (32,2 odstotka),  skoraj četrtina (23,8 odstotka) doslej testiranih Slovencev pa nima niti ene kopije aktivnega gena.