O tem, da so že imeli spolne odnose, je v raziskavi HBSC 2010 poročalo dobrih 28 odstotkov petnajstletnikov, več fantov (32 %) kot deklet (25 %). Kot pojasnjuje dr. Zalka Drglin z IVZ, mladostniki danes vstopajo v partnerske zveze v povprečju mlajši kot pred desetletjem in tudi prej kot nekoč pričenjajo s spolnim življenjem. »Po ugotovitvah strokovnjakov je zgodnejša spolna dejavnost povezana z bolj tveganim spolnim vedenjem in s tem večjim tveganjem za mladostniško nosečnost in spolno prenosljive okužbe,« še dodaja dr. Zalka Drglin.

Večina mladostnikov pri spolnih odnosih uporabila zaščito

Raziskava je tudi pokazala, da je večina 15-letnikov (85 %), ki so že imeli spolne odnose, sama ali pa njihov partner/ka pri zadnjem spolnem odnosu uporabila vsaj eno od metod preprečevanja nosečnosti, 15 odstotkov mladostnikov pa ob spolnem odnosu ni uporabilo zaščite. Po besedah Barbare Mihevc Ponikvar z IVZ jih je med tistimi, ki so uporabili zaščito pred nosečnostjo, večina (90 %) uporabila eno od zanesljivih metod, kamor se uvrščajo kontracepcijske tablete, kondom ali kombinacija katerekoli od teh dveh zaščit z drugimi metodami. Drugi pa so uporabili manj zanesljive metode, in sicer največkrat prekinjen spolni odnos.

V raziskavi se je pokazala tudi povezava bolj tveganega spolnega vedenja 15-letnikov z različnimi dejavniki socialno-ekonomskega položaja mladostnikov, večinoma v smeri bolj tveganega spolnega vedenja pri mladostnikih iz ogroženih skupin. Tako je spolne odnose že imelo 15 % gimnazijcev, 34 % tistih, ki obiskujejo srednje tehnične šole, in 48 % 15-letnikov, ki hodijo na poklicne šole. Delež mladostnikov, ki so pri zadnjem spolnem odnosu uporabili eno od zanesljivih metod preprečevanja nosečnosti, se je značilno razlikoval glede na socialno-ekonomski položaj družine - najvišji je bil pri tistih iz družin z visokim socio-ekonomskim položajem (85,7 %), najnižji pa pri mladostnikih iz družin z nizkim (61,5 %). Podobno je veljalo tudi za uporabo kondoma pri zadnjem spolnem odnosu.

Zaradi porasta uporabe koncentracije vse manj mladostniških nosečnosti

V Sloveniji se je na splošno povečal delež mladostnikov (do 19 let), ki uporabljajo kontracepcijo, porasla je tudi uporaba zanesljivih metod, ugotavljata sogovornici. Največji porast je bil zabeležen pri uporabi kontracepcijskih tablet, ki je pri mladostnicah v zadnjih 15 letih porasla za trikrat. Porast uporabe zanesljive kontracepcije se odraža v upadu števila mladostniških nosečnosti. Medtem ko se je v začetku 80-ih let rodilo več kot 35 otrok na 1000 mladostnic, v zadnjih letih beležimo 5−6 rojenih otrok na 1000 mladostnic. Mladostnice predstavljajo manj kot 2 odstotka porodnic, kar nas trenutno uvršča med države z najnižjimi stopnjami rodnosti mladostnic v Evropi. V istem časovnem obdobju je pomembno tudi upadlo število dovoljenih splavov mladostnic.

Sogovornici tudi opozarjata, da je v Sloveniji premalo uporaba kondoma oziroma dvojne zaščite (hormonska kontracepcija in kondom sočasno), ki varuje tudi pred številnimi spolno prenosljivimi okužbami, zato je na tem področju potrebno vložiti še več spodbud. »Ključno je zagotavljanje vsebin vzgoje in izobraževanja za spoštljive odnose in komuniciranje ter zdravo spolnost v osnovnošolske in srednješolske programa oziroma učne načrte kurikulume za celotno populacijo otrok in mladostnikov. Ob tem so pomembni tudi dodatni programi, usmerjeni v specifične skupne mladostnikov z bolj tveganim vedenjem. To so predvsem mladostniki, pri katerih sovplivajo slabši družbeni položaj družine, z manj ambicioznimi pričakovanji mladostnikov glede življenjskega poteka in kariere in ki obiskujejo manj zahtevni srednješolski program,« menita dr. Zalka Drglin in Barbara Mihevc-Ponikvar.

Pomembno je izboljšati tudi dostop do zdravstvenega varstva, da bo kar najbolj prijazen uporabnicam in uporabnikom, še posebej mladostnikom z bolj tveganim spolnim vedenjem.

O raziskavi

Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC - Health Behaviour in School Aged Children) je mednarodna študija, ki je narejena na reprezentativnem vzorcu učencev in dijakov, starih 11, 13 in 15 let. Na vprašanja o spolnem vedenju so odgovarjali samo 15-letniki. Namen raziskave je longitudinalno spremljanje obnašanja v zvezi z zdravjem v šolskem obdobju, ki vsake štiri leta po skupni metodologiji poteka v 43 državah Evrope in Severne Amerike. Slovenija se je vanjo vključila v šolskem letu 2001/2002. Raziskavo v Sloveniji izvaja IVZ, financira pa jo Ministrstvo za zdravje. Nacionalna koordinatorica raziskave je dr. Helena Jeriček Klanšček iz IVZ.