Onesnaževanje okolja razlog za številne bolezni

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da lahko na ozemlju celotne Evrope pripišemo okoljskim dejavnikom, ki vplivajo na razvoj bolezni, 15−20 % vseh smrti in 18−20 % izgubljenih aktivnih let življenja, pri čemer je v vzhodni Evropi ta delež še nekoliko večji. »Onesnaženost okolja s kemičnimi, fizikalnimi in mikrobiološkimi dejavniki, skupaj s spremembami načina življenja v veliki meri vpliva na porast debelosti, sladkorne bolezni tipa 2, neplodnosti in drugih motenj hormonskega sistema, bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, bolezni živčnega in imunskega sistema ter rakavih obolenj, ki so poleg težav z duševnim zdravjem glavne zdravstvene težave, s katerimi se sooča evropsko prebivalstvo,« je povedala asist. Pia Vračko z IVZ in dodala: »Pri tem so astmi, alergijam, nevrološkim razvojnim motnjam in nekaterim vrstam raka, ki so posledica onesnaženega okolja, najbolj izpostavljeni otroci«.

Vloga kazalcev okolja

Namen razvoja kazalcev okolje-zdravje je identificirati področja onesnaženega okolja, ki v veliki meri vplivajo na zdravje prebivalstva, še posebej otrok, cilj pa prispevati k boljšemu razumevanju kakovostnega okolja s strani različnih družbenih skupin. Slednje lahko v veliki meri vpliva na oblikovanje ustrezne politike s področja okolja in zdravja, saj so lahko nekatere skupine prebivalstva, denimo tisti z nižjimi dohodki, otroci in starejši, bolj ranljivi. Vzroke gre iskati  predvsem v njihovem zdravstvenem, ekonomskem in izobrazbenem položaju, razlikah v dostopnosti do zdravstvenih storitev in različnih dejavnikih življenjskega sloga, ki vplivajo na njihovo sposobnost prilagajanja in premagovanja težav.

Kazalci pomemben vir informacij za odločevalce

Pod pojmom kazalci okolja razumemo na dogovorjeni način izbrane in predstavljene podatke, ki jih želimo povezati s cilji okoljske politike. »Temeljijo na številčnem podatkovnem nizu, ki kaže stanje, določeno lastnost, predvsem pa razvoj izbranega pojava. Na takšen način kazalci na nekaj opozarjajo. Pomagajo nam izmeriti ali določiti količino različnih in mnogovrstnih podatkov, združenih v celoto. Primerno izbrani kazalci, ki temeljijo na dovolj dolgi podatkovni časovni vrsti, lahko kažejo ključne smeri razvoja pojava,« je pojasnila mag. Nataša Kovač z ARSO in nadaljevala: »Zato so lahko v pomoč odločevalcem pri načrtovanju in upravljanju okolja in tudi splošni javnosti pri razumevanju vplivov okolja na zdravje«.

Zagon za nadaljnje delo

Predstavitev, ki je danes potekala na ARSO, je s pomočjo kazalcev osvetlila okoljsko problematiko v Sloveniji in nakazala možne poti njenega reševanja. Na predstavitvi, ki jo je z uvodnim nagovorom začel državni sekretar na ministrstva za zdravje (MZ) prim. doc. dr. Ivan Eržen, so sodelovali številni priznani strokovnjaki s področja okoljske problematike. Dr. Silvo Žlebir, direktor ARSO je predstavil pomen integracije okolja in zdravja ter vlogo ARSO  v procesu okolje-zdravje, dr. Vlasta Močnik Drnovšek z MZ otrokove pravice v zvezi z zdravjem in okoljem, asist. Pia Vračko z IVZ Evropski proces zdravje-okolje in izvajanje zavez Parmske deklaracije v Sloveniji in mag. Nataša Kovač z ARSO skupaj s številnimi strokovnjaki z različnih področij okolja izbrane kazalce okolje–zdravje za Slovenijo. Predstavitev se je zaključila s predavanjem o pomenu biomonitoringa mag. Lucije Perharič z IVZ in predstavitvijo nadaljnjih aktivnosti ter razpravo.