Videokonzultacije v živo

Na novinarski konferenci, ki je potekala 14. marca v UKCL, je prim. doc. dr. Bojana Žvan,  dr. med., višja svetnica, predstojnica Kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo povedala, da bi lahko z uporabo sistema telekap tudi v Sloveniji ogromno pridobili. »Primarna prednost tega sistema je, da bi lahko zdravniki v perifernih bolnišnicah, kjer je nevrološka služba preskromna, ali pa je ni, imeli možnost posvetovanja z vaskularnim nevrologom v centru Telekap prek video konzultacije v živo. Telemedicinska intervencija lahko izboljša kakovost obravnave bolnikov z znaki akutne ishemične možganske kap,« je povedala doc. dr. Žvan.

Druge domnevne predvidene prednosti so zmanjšanje stroškov zaradi zmanjšanja prevozov bolnikov v oddaljene centre, izboljšanje informiranosti strokovne in laične javnosti o možganski kapi in boljša učinkovitost vključevanja rehabilitacijskih služb.

V številnih državah v tujini telemedicinske modele in postopke že uporabljajo, v omenjenih programih pa triažirajo predvsem zdravniki urgentne medicine v splošnih bolnišnicah. Pred začetkom videoklica zdravnik v periferni bolnišnici pokliče strokovnjaka v Center za možgansko kap. Strokovnjak vodi konzultacijo ali svetuje zdravniku prek telemedicinske tehnologije.

Varna metoda

Telemedicinska tehnologija v obliki video konzultacijskega sistema je varna in izvedljiva metoda za obravnavo bolnika z možgansko kapjo. Posredovanje prek sistema telekapi lahko pomembno pomaga v geografsko obrobnih območjih z nezadostno nevrološko oskrbo za možgansko kap. Uporaba zdravljenja s trombolizo za bolnike z akutno ishemično možgansko kapjo, ki dokazano zmanjša breme bolezni, se mora nujno povečati. Analiza raziskav o uporabi telemedicine je razkrila, da se je čas do začetka zdravljenja zmanjšal, predvsem zaradi izobraževanja ljudi, kar je izboljšalo prepoznavanje možganske kapi in sprožilo hitrejšo aktivacijo sistema.

Za izboljšanje javne osveščenosti o možganski kapi je pomembno informiranje skupnosti. To je pomembno zlasti zaradi dejstva, da večina bolnikov z možgansko kapjo še vedno prihaja v bolnišnico zunaj časovnega okna za zdravljenje s trombolizo. »Boljša prepoznava simptomov kapi in izboljšanje razumevanja te časovno omejene bolezni lahko zmanjša čas do sprejema v bolnišnico. Sodelovanje med oddaljenimi urgentnimi oddelki in Centri za možgansko kap je verjetno najpomembnejši del uspešnega programa »telekapi,« je na novinarski konferenci poudaril prim. Viktor Švigelj iz Kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo.

Republiški center za možgansko kap

V Sloveniji vzpostavljajo Republiški center za možgansko kap v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, kjer bodo opravljali urgentno delo na državni ravni. »Njegovo delovanje pa lahko brez motenj delovnega procesa zagotovi le ustrezna avtonomija poslovanja. Organizacijska oblika vodilne enote je odvisna od organizacijske strukture, ki jo zagotavlja Statut Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, in od pogojev, ki jih določa Zakon o zdravstveni dejavnosti,« je o bodoči vzpostavitvi Republiškega centra povedala doc. Žvan.