Drevesa proti poletni vročini

Slabemu počutju zaradi vročih in suhih poletij v mestnih okoljih se lahko izognemo s sajenjem najprimernejših vrst dreves na odprtih mestnih prostorih, ugotavlja zadnja študija v reviji Building and Environment. Poleg tega, da drevesa prispevajo k večji kakovosti zraka, lahko izboljšajo tudi mikroklimo, saj hladijo ozračje.

To se dogaja na dva načina. S tem, da drevesa osenčijo prostor in s tem, ko iz njihovih listov izpareva voda, ki za to porabi vročino iz zraka. V grškem mestu Chania na Kreti so opravili raziskavo, s katero so želeli ugotoviti, katere vrste dreves najbolj prispevajo k ohlajanju mikroklime. Chania ima sredozemsko podnebje s povprečno temperaturo 18.9 stopinj Celzija in šestimi meseci vročega, suhega vremena. Raziskovalci so izmerili temperaturo in vlago okrog osenčenih in osončenih površin pod petimi vrstami dreves, ki so v Chanii že navzoče: indijskim fikusom, pinijo, kanarsko datljevo palmo, grenko pomarančo in oljko. Merili so, koliko vode izhlapi iz dreves in kolikšen je občutek nelagodja zaradi vročine. Območja, kjer so bila posajena drevesa, so bila povprečno za 3,1 stopinje Celzija hladnejša, kot območja, ki so bila izpostavljena soncu. Rastline, iz katerih je izhlapelo največ vode, so bile pri ohlajanju zraka najučinkovitejše in so tako največ prispevale k ugodnejši mikroklimi in k boljšemu počutju ljudi.

Raziskava je pokazala, da so bila pri tem najučinkovitejša drevesa indijskega fikusa, sledile so jim pinije, kanarska datljeva palma, grenka pomaranča in oliva. Pod indijskim fikusom je bil zrak najhladnejši, saj ima drevo najvišjo relativno vlažnost in iz njega izpareva največ vode. Iz drevesa je na dan izhlapelo 6,9 mm vode, kar je znižalo temperaturo, k boljšemu počutju ljudi pa je v suhem in vročem poletju prispevala tudi višja relativna vlaga pod drevesom (seveda prav tako rezultat izparevanja vode iz drevesa).