Kloniranje živali za hrano

Okoljski odbor Evropskega parlamenta je zavrnil predlog Evropske komisije, da bi na trgu Evropske unije dovolili hrano iz kloniranih živali in njihovega potomstva. Ker ni zakonodaje, ki bi preprečevala uvoz teh živil, je takšno meso že lahko na evropskem trgu. Vprašanje kloniranja živali v Evropi ostaja pereče, v Združenih državah Amerike pa multinacionalke že prijavljajo patente za meso in klonirane živali  …

Okoljski odbor Evropskega parlamenta proti kloniranju živali za hrano

Odbor za okolje Evropskega parlamenta (EP) je v torek, 4. maja, zavrnil sporni predlog Evropske komisije, da bi na trgu Evropske unije dovolili hrano iz kloniranih živali in njihovega potomstva. Kot je v sporočilu za javnost sporočil Inštitut za trajnostni razvoj, bi Predvidena zakonodaja dovolila prodajo t.i. "novih živil" (novel foods), izdelanih iz alg ali planktona, s pomočjo nanotehnologije, ter iz gensko spremenjenih rastlin ali kloniranih živali, npr. ovc. Toda odbor za okolje EP je skoraj soglasno (42 za, 2 proti, 3 vzdržani) glasoval za izključitev živil iz kloniranih živali ali njihovega potomstva iz teh načrtov. Zahtevali so tudi natančno oceno tveganj za živila, izdelana s pomočjo nanotehnoloških postopkov in za jasno označevanje takšnih živil.

Torkovo glasovanje mora potrditi še celoten parlament, ki naj bi o tem glasoval predvidoma v juliju. Končna odločitev na evropski ravni bo sprejeta s soodločanjem, kar pomeni, da jo lahko blokira ali parlament ali države članice EU.

Vprašanje kloniranja živali v Evropi ostaja izjemno vroče, velik delež državljanov mu nasprotuje, je še zapisal Inštitut za trajnostni razvoj. Zadržke do bodoče trgovine s proizvodi iz kloniranih živali je izrazila celo Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), Urad za hrano in zdravila ZDA v tem ne vidi nobenih težav, prav tako je zakonodaji o novih živilih naklonjen tudi Svet evropskih ministrov.

Klonirana hrana že na krožniku?

Meso oziroma živila iz kloniranih živali in njihovih potomcev je verjetno že na evropskem trgu. Trenutno namreč ni nobene zakonodaje, ki bi učinkovito preprečevala takšen uvoz..  Javni register, ki bi zagotavljal preglednost glede morebitnega uvoza kloniranih živali, njihovi potomcev ali rejskega materiala v EU, namreč ne obstaja. Uvoz naj bi se začel že pred leti, zato je verjetnost, da se je genski material iz kloniranih živali že začel širiti v populaciji evropskih živali.

Meso in živali na listi patentov

Kot se je zgodilo z gensko spremenjenimi rastlinami, se dogaja tudi z mesom, ki postaja cilj patentnih prijav in zahtev. Multinacionalne korporacije izvajajo strategijo pridobivanja nadzora nad osnovnimi sredstvi za pridelavo hrane. Med cilji patentnega monopoliziranja se vse pogosteje znajdejo tudi običajno gojene rastline, v postopku patentne prijave pa se je znašlo tudi meso. Podjetje Monsanto je prijavil patent za meso, ki izvira iz prašičev, ki se hranijo s patentiranimi GS-rastlinami ter podobnega za ribe iz ribogojstva. Daljnosežni patenti za hrano so celo že odobreni: Monsanto je že prejel evropski patent (EP 1356033), za verigo proizvodnje hrane od semen GS-rastlin do živilskih proizvodov, kot sta moka in olje.

S postopkom kloniranja pa postajajo predmet patentnih pravic tudi živali in kloniranje kengurujev, kitov, delfinov, slonov, konjev, žiraf, krav ali bikov, ovc, kamel, lam, prašičev in povodnih konjev uveljavljajo kot izum. Kloniranje živali še vedno ostaja etično sporno in ga glede na možne koristi ter trenutne rezultate ni mogoče upravičiti. Veliko kloniranih živali trpi zaradi močno poškodovanih organov in večina živali pogine. Petnajst let po kloniranju ovce Dolly je stopnja uspešnosti kloniranja še vedno slaba, nenamernih učinkov pa ni moč nadzirati. Poleg tega za sedaj ni mogoče izključiti negotovosti glede varnosti hrane.