Skupina strokovnjakov je spremljala 5181 parov dvojčkov, starejših od 30 let, in raziskovala, ali je nagnjenost k pitju zaradi slabega razpoloženja lahko povezana z alkoholizmom in depresijo. Študije na dvojčkih raziskovalcem omogočajo, da ločijo vplive okolice od vpliva genov na določene lastnosti. Izkazalo se je, da je poseganje po kozarčku z željo po izboljšanju razpoloženja v največji meri dedno. K utapljanju žalosti v alkoholu so bolj nagnjeni moški, prav tako je za depresivne moške samozdravljenje z alkoholom bolj značilno kot za ženske. Morda je razlog v tem, da je za ženske družbeno sprejemljivejše poiskati pomoč strokovnjaka zaradi čustvenih težav.

Občasno pitje alkoholnih pijač ni povsem negativno, izogibati pa se je treba pitju večjih količin alkohola, kar lahko postane reden način za premagovanje slabega razpoloženja. Takšna navada je škodljiva tudi zato, ker pogosto vodi v izogibanje soočanju s težavami, ki so povzročile negativna čustva.